No, Türku za dosego zadanega cilja ni potrebna pomoč sedanje slovenske politične opozicije niti slovenskih volilcev, prepričati mora članice Združenih narodov, njihov varnostni svet (VS), najprej pa pet članic slednjega s pravico veta. Dolgoletna diplomatska kariera v okviru svetovne organizacije je pri tem njegov adut, z morebiti vendarle zoženo konkurenco na vzhodnoevropsko skupino v ZN, ker v sedmih desetletjih obstoja organizacije še ni dala generalnega sekretarja, pa kakšne posebne prednosti ne bo dobil. Slovenija je imela v njej svoj zvezdni trenutek z izvolitvijo za nestalno članico varnostnega sveta leta 1998, pri čemer je prav Türk odigral pomembno lobistično vlogo. Njena ponovna kandidatura leta 2011, ki jo je dirigiral tedanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, je bila v tekmi z Azerbajdžanom neuspešna, poduk iz nje pa je, da bo Türkovo kandidaturo spremljala še senca Evropske unije. Nepisano pravilo, da generalni sekretar ne prihaja iz katere od stalnih članic VS oziroma velikih držav, zaradi česar pred desetimi leti ni uspela kandidatura Indijca Shashija Tharoorja, lahko velja tudi za svojevrstno naddržavo, kar Unija s Slovenijo v njej na neki način vendarle je. A o tem bo laže špekulirati, ko bodo znani vsi kandidati za prihodnjega generalnega sekretarja v tokrat nekoliko preglednejšem postopku izvolitve kot v preteklosti. Trenutno sta namreč vladi potrdili samo kandidaturi odhajajoče hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić in direktorice Unesca, Bolgarke Irine Bokove – v splošno izraženi želji po prvi generalni sekretarki dveh resnih Türkovih tekmic iz članic EU v vzhodnoevropski skupini –, medtem ko se neuradno omenjajo še kandidati Češke, Slovaške, Latvije in Madžarske. Med preostalo deseterico članic te skupine, ki (še) niso v EU, je sicer zanimanje za vodenje svetovne organizacije manjše. Za zdaj ga je pokazal Srb Vuk Jeremić, Srgjana Kerima pa je že podprla makedonska vlada.
Če gre komu v nos Türkova ambicija, je ob navedenem lahko pomirjen. Njegove možnosti so podobne dobitku na lotu, z odobrenimi 40.000 evri iz davkoplačevalskega žepa pa ne bo zmogel dosti dlje od nagovorov predstavnikov članic ZN v palači ob Vzhodni reki, v nasprotju z denimo Ban Ki Moonom, ki je pred prvo izvolitvijo poleg vseh članic VS obredel še vrsto drugih držav in bil na koncu soglasno potrjen. Očitno že pripravljene golide domače gnojnice bodo tako usmradile nas Slovence, ki s Türkovo življenjsko željo nimamo nič, nas pa vse bolj bije glas, da drugemu želimo samo nesrečo. Slučajno izvoljen pa nam bo nekdanji predsednik države zagotovo vsaj toliko v ponos kot njegov naslednik v domači predsedniški palači, tako ljub Janši kot Novakovi.
