Ko so se v Grajsko ulico v Bohinjski Bistrici pred letom in pol zapodili delovni stroji, da bi uredili kanalizacijo, so stanovalci dveh hiš v stenah opazili razpoke. Naglo so se širile. »Ko mi je brat, ki je živel tam, povedal zanje, sem šla takoj na občino in jih opozorila, naj ustavijo dela,« pravi lastnica ene od poškodovanih hiš Irma Kavčič. Občina je investitorica projekta, izvaja ga gradbeno podjetje Kovinar Gradnje St. Dela so se ustavila, pristojni inšpektor pa je ugotovil, da bi bilo življenje v poškodovanih hišah prenevarno, zato so se morali stanovalci izseliti. »Bratu je občina zagotovila stanovanje, a se želi vrniti domov,« pravi Kavčičeva.

Usoda hiš v rokah sodišča

Po tem, ko so lastniki zaman čakali sanacijo, so na dogajanje postali pozorni bohinjski občinski svetniki z liste Ekipa za prihodnost. Želijo, da bi bil občinski svet o napredku pri sanaciji in z njo povezanih dogodkih obveščen vsaj enkrat na mesec, o čemer bodo predvidoma glasovali nocoj. Kot pravi njihov predstavnik Bojan Traven, so zaskrbljeni, saj občina v letošnjem proračunu za sanacijo namenja 357.000 evrov, a jih ni porabila, znesek v prihodnjem proračunu pa je precej manjši. »Vsakdo se lahko znajde v takšnem položaju,« opozarja. Ker leto in pol lastniki obeh poškodovanih hiš še vedno nimajo v rokah zagotovila o sanaciji, vse vpletene tožijo za dobrih 600.000 evrov odškodnine. Spor so želeli rešiti z mediacijo, a se s tem postopkom gradbeno podjetje ni strinjalo. »Tožba ni bila potrebna,« je prepričan bohinjski župan Franc Kramar. O njej so bili na občini obveščeni ravno takrat, ko so se z investitorjem dogovarjali o sanaciji – občina je po besedah župana za to nameravala pridobiti vsa potrebna dovoljenja, prav tako so skušali uveljaviti zavarovanje podjetja za takšne primere.

Škodo je treba popraviti

»Želimo samo, da se škoda, za katero nismo sami krivi, popravi,« pravi Kavčičeva. S tem se strinja tudi pomočnik direktorja gradbenega podjetja Kovinar Gradnje St Jernej Mrak. Primer je zapleten, pravi, razmere za delo, ki ga je opravil podizvajalec, pa so bile nepredvidljive. Sam menda takšnih ni doživel v 20 letih svoje gradbene kariere.

Posledice občutijo tudi Mencingerjevi, ki živijo v hiši poleg poškodovanih. Tudi v njihovi dnevni sobi se razpoke nevarno širijo, tiste na dvorišču so že popravili. Strah jih je večjega deževja pa tudi nizkih temperatur, saj so vodovodne cevi začasno speljane tik pod površjem in bi voda v njih lahko zamrznila, v hiši pa bi ostali brez nje. Pa tudi gradbišča ob hiši, zavarovanega z mrežo in ograjami, bi se radi znebili.