Uradna potrditev kandidature Danila Türka za naslednjega generalnega sekretarja OZN predstavlja izpolnitev zavez izvršne oblasti, ki jih je nekdanjemu predsedniku države obljubila že vlada Alenke Bratušek. Čeprav Türk ni prvi uradni kandidat za generalnega sekretarja OZN – potrjene kandidature svojih kandidatov sta vložili že Hrvaška in Makedonija – ni v tekmi za ta položaj še nič izgubljeno. Tekma se je uradno začela šele prejšnji teden, ko so na sedežu svetovne organizacije tudi uradno začeli evidentiranje kandidatov. Poleg geopolitičnih premislekov in izkušenosti kandidatov bo pri tokratni izbiri večjo vlogo utegnil igrati tudi spol. Krepijo se namreč glasovi, da je po sedemdesetih letih moške prevlade na čelu Združenih narodov skrajni čas za prvo žensko generalno sekretarko.

Glavno sito ostajajo stalne članice varnostnega sveta

Podobno kot v minulih desetletjih bo za kandidate najpomembnejše, da prepričajo stalne članice varnostnega sveta (ZDA, Rusijo, Kitajsko, Francijo in Veliko Britanijo). Čeprav bodo njihovi predstavniki in tudi druge nestalne članice varnostnega sveta pozorno spremljali, ali kandidati izpolnjujejo vodstvene in menedžerske sposobnosti, imajo obsežno znanje na področju mednarodnih odnosov ter močne diplomatske, komunikacijske in večjezične veščine, bo pomembno tudi, kako uspešno bodo države predlagateljice s kandidati lobirale v svetovni organizaciji ob Vzhodni reki. V preteklosti je bilo odločilno, da morajo biti stališča kandidatov predvsem sprejemljiva za pet stalnih članic varnostnega sveta, pa čeprav je kandidata potrjevala generalna skupščina OZN, kjer so zastopane vse članice.

A da je kandidatura posameznika sploh prišla pred generalno skupščino, je moral uspešno prestati predstavitve za zaprtimi vrati varnostnega sveta OZN. Ta namreč s posebno resolucijo generalni skupščini v potrditev predlaga zgolj enega kandidata. Najpomembnejši del izbirnega postopka se tako dogaja v osrednjem organu Združenih narodov. Pred izbiro kandidata za potrditev v generalni skupščini varnostni svet opravi najmanj tri kroge preliminarnih izborov (straw-poll), kjer članice tajno vsakemu kandidatu priporočajo ali odsvetujejo nadaljnjo kandidaturo. Cilj teh glasovanj je zmanjšati število kandidatov, tako da zaradi slabih rezultatov kar sami odstopijo od kandidature. Sedanji generalni sekretar Ban Ki Moon se je denimo pri teh glasovanjih, ki se praviloma začnejo julija in trajajo do konca septembra, vedno odrezal z odliko. Nasprotovanje njegovi kandidaturi je v posameznem krogu izrazila največ ena članica varnostnega sveta.

Države naj predlagajo tudi ženske

Tudi letos se bo takšen način izbiranja generalnega sekretarja ohranil, čeprav naj bi postal nekoliko bolj transparenten. Predsednik generalne skupščine Mogens Lykketoft in predsedujoča varnostnemu svetu ameriška veleposlanica Samantha Power sta se namreč v skupnem pismu obvezala, da bosta predlaganim kandidatom pred končnim glasovanjem v varnostnem svetu omogočila neformalne pogovore z vsemi državami članicami. Tako kot drugi kandidati bo to možnost zagotovo izrabil tudi prvi slovenski pretendent za položaj generalnega sekretarja Danilo Türk, ki je varnostni svet v času slovenskega predsedstva vodil dvakrat, pozneje pa je pred vrnitvijo v Slovenijo v svetovni organizaciji zasedal še položaj pomočnika generalnega sekretarja Kofija Annana za politična vprašanja.

Ker naj bi po neuradnih namigih prihodnje leto prvič za generalnega sekretarja izvolili predstavnika vzhodnoevropske skupine, med katero sodi tudi Slovenija, Türkove možnosti za izvolitev niso slabe. Hkrati se mu v vzhodnoevropski skupini obeta precejšnja konkurenca, tudi ženskih kandidatk. Lykketoft in Powerjeva sta v pismu državam članicam OZN pozvala tudi k predlaganju kandidatk. Čeprav ni nikjer zapisano, da bodo ženske pri tokratni izbiri imele prednost, se v diplomatskih in civilnodružbenih krogih vendarle vse močneje poraja razmislek, da bi bil čas za žensko kandidatko.

Protikandidati iz Hrvaške, Bolgarije in Slovaške

V vzhodnoevropski skupini, najmanjši regionalni skupini v Združenih narodih, se z bogatimi diplomatskimi izkušnjami ob že potrjeni kandidaturi hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić pojavljata še dve močni kandidatki. Bolgarija se še ni dokončno odločila, ali bo v tekmo poslala podpredsednico evropske komisije Kristalino Georgijevo ali pa bo prednost dobila generalna direktorica Unesca Irina Bokova. Tudi Slovaška je pred težko odločitvijo, s katerim izkušenim diplomatskim adutom se bo poskušala zavihteti na čelo OZN. Uradna Bratislava ima na izbiro dolgoletnega diplomata in aktualnega zunanjega ministra Miroslava Lajčaka in nekdanjega posebnega predstavnika OZN za Afganistan Jana Kubiša. Ob Pusičevi in Türku je doslej uradno potrjen kandidat zgolj še nekdanji predsednik generalne skupščine OZN Srgjan Kerim.

Zaradi poplave kandidatov v vzhodnoevropski skupini bi moralo priti do poenotenja posameznemu kandidatu znotraj skupine, čeprav takšno soglasje v nadaljnjem postopku izbire generalnega sekretarja ni obvezujoče. Poleg trojice uradno napovedanih kandidatur je seznam potencialnih kandidatov za naslednika Ban Ki Moona precej dolg. Med najvidnejšimi imeni, ki krožijo po diplomatskih kuloarjih in v medijih, so madžarski predsednik Janos Ader, predsednica Čila Michella Bachelet, predsednica Litve Dalia Grybauskaite, švedski zunanji minister Carl Bildt...

Aleš Gaube