Po vrsti preobratov, ki so spominjali že na razvlečeno TV-nadaljevanko, je Hrvaška v dramatičnem zaključku dobila kandidata za novega predsednika vlade iz nestrankarskih vrst. HDZ je zadovoljil zahtevo Mosta neodvisnih list, ki je s petnajstimi poslanci postal nepogrešljiv za sestavo večine v razpolovljenem hrvaškem parlamentu med doslej vladajočo levico in opozicijsko desnico. Odločil se je za Tihomirja Oreškovića, finančnika pri izraelski farmacevtski družbi Teva.
Predsednika HDZ in Mosta Tomislav Karamarko in Božo Petrov sta kandidaturo Oreškovića objavila na tiskovni konferenci, na kateri kandidata za mandatarja ni bilo, sta ga pa predstavila kot najboljšo izbiro navkljub pomanjkanju političnih izkušenj. Petrov je v nadaljevanju poudaril, da so dokazali svojo doslednost pri zahtevi po nestrankarskem predsedniku vlade, zavezanemu reformam, in ocenili, da je izbira HDZ dobra. Dodal je še, da z domoljubno koalicijo ne stopajo v koalicijo, ampak z njo samo sodelujejo.
»Lahko bi vztrajal, da bom sam mandatar,« pa je dejal Karamarko kot relativni zmagovalec parlamentarnih volitev. Dodal je, da se je treba nekaterim ambicijam odreči v interesu države, za Oreškovića pa ocenil, da bodo o njem vsi govorili s spoštovanjem. »Politična neizkušenost ni bistvena, le kaj pomeni, ko se država potaplja,« je menil in Hrvate pozval, naj bodočemu premierju pomagajo uspeti.
Prestavljeni Most
Čeprav se je včerajšnje politično dogajanje pri sosedih osredotočilo na kandidata za mandatarja, se je v ozadju še vedno premleval presenetljiv torkov preobrat s prekinitvijo Mostovih pogajanj s socialdemokrati (SDP). Ta so že pripeljala do dogovora o Petrovu kot bodočem premierju in sedmerici ministrov iz vrst stranke, ki ima v parlamentu le deset odstotkov poslanskih sedežev. Prevladal je vtis, da je Petrov na koncu popustil pod pritiskom večine poslancev iz lastne stranke, ki niso hoteli sodelovati v levosredinski vladi, tamkajšnji mediji pa so nenaden preobrat pripisovali tudi posredovanju katoliške cerkve, saj je siški škof Vlado Košić javno obtožil predsednika Mosta, da svojo stranko slepo rine v čeljusti komunizma, ko se dogovarja s koalicijo Hrvaška raste. SDP je včeraj znova zanikal kakršno koli novačenje poslancev Mosta, ki so jim ideološko bliže, glede predlaganega nestrankarskega kandidata za predsednika vlade pa je ocenil, da bo njegova legitimnost sporna, saj volilcem pri njihovem odločanju kot tak ni bil predstavljen.
Potem ko je Grabar-Kitarovićeva Oreškoviću zaupala mandat za sestavo vlade, je za 28. december sklicala ustanovno sejo sabora. Če bo na njej izvoljen, bo v skladu s hrvaško ustavo imel 30 dni za sestavo vladne ekipe, če mu v tem roku ne bi uspelo, bo lahko dobil dodatnih 30 dni ali pa bo predsednica države imenovala novega mandatarja. Če tudi naslednji mandatar v podobnih rokih ne bo uspešen, lahko razpiše predčasne parlamentarne volitve in imenuje začasno nestrankarsko vlado.
