Afera z medom je razgalila, da čebelarji zdravila za zdravljenje čebel povečini kupujejo na črnem trgu, čeprav jim registrirane pripravke vsako leto priskrbijo veterinarji nacionalnega veterinarskega inštituta, ki sodi pod veterinarsko fakulteto. Njen dekan Andrej Kirbiš poudarja, da je letos le 22 odstotkov čebelarjev kupilo uradno registrirana in preverjena zdravila. »Glede na to, da čebele v Sloveniji danes žal ne morejo preživeti zime brez zdravljenja proti varozi, to najverjetneje pomeni, da čebelarji uporabljajo neregistrirana zdravila s črnega trga ali nelegalno uvožena zdravila,« meni dekan.
Veterinarji služijo z zdravili?
Čebelarji že vrsto let opozarjajo, da so registrirana zdravila, ki jim jih ponujajo veterinarji, neučinkovita in tudi veliko dražja kot v tujini. »Slovenskim čebelarjem je treba zagotoviti zdravila po primerljivih cenah, kot veljajo na evropskem trgu,« poziva predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč. Kirbiš priznava, da so zdravila za čebele pri nas res dražja, razlogov za to pa je po njegovem več. »Slovenija je žal majhen trg, zato slovenski drogeristi ne morejo dobiti tako ugodne cene kot večji trgi. V Sloveniji je v prometu deset različnih zdravil za čebele, kar dodatno poveča stroške. Poleg tega imamo pri nas izredno visok DDV na zdravila,« našteva dekan in dodaja, da bi lahko bila cena zdravil proti čebelji varozi nekoliko nižja, če bi se čebelarji množično in premišljeno (vnaprej) odločali za uporabo uradno priporočenih zdravil. V tem primeru bi lahko veledrogeristi s predvidenim nakupom večje količine zdravil pri proizvajalcih dosegli nekoliko ugodnejše cene, meni dekan.
Kirbiš tudi zavrača očitke, da njihova institucija, ki čebelarje oskrbuje z zdravili, pri tem služi. »Ne zaračunavamo marže in ne služimo s prodajo zdravil, saj smo za svoje delo plačani iz drugega vira,« pravi in pristavi, da cena zdravil v Sloveniji ne more biti opravičilo in razlog, »da bi v proizvodnji živil, namenjenih prehrani ljudi, uporabljali snovi, ki so v Evropski uniji in posledično v Sloveniji prepovedane«.
Zdravljenje čebelje družine stane toliko kot kilogram medu
Nekateri slovenski čebelarji čebele zdravijo izključno s sonaravnimi sredstvi, veterinarji pa priporočajo kombinacijo s sintetičnimi akaricidi, torej s kemijo. »V času paše, ko čebele nabirajo med za uporabo, se zdravi z organskimi kislinami, v času priprave čebel na zimovanje pa s sintetičnimi akaricidi,« je navodilo veterinarjev. Preverili smo tudi cene enih in drugih zdravil. Sintetični akaricidi, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za promet, stanejo pri veterinarjih okoli 5,20 evra na čebeljo družino za enkratno zdravljenje (običajno je treba zdraviti enkrat, in to proti koncu poletja, v primeru večje napadenosti čebel z varojami je treba zdravljenje ponoviti). Poletno zdravljenje se kombinira z zimskim zatiranjem, za katero velja cena sintetičnega akaricida okoli 0,8 evra na čebeljo družino. Cena registrirane organske kisline za poletno zatiranje varoj je okrog 3,5 evra na čebeljo družino za enkratno zdravljenje, vendar je treba zdravljenje pogosto ponoviti, eno zdravilo z mravljinčno kislino pa stane okoli 9,4 evra. Cena zdravil z učinkovino timol (eterično olje) je od 5,1 do 5,5 evra za čebeljo družino za enkratno zdravljenje, cena kisline za zimsko zatiranje je približno 1,15 evra na čebeljo družino, v primeru nakupa večje embalaže (za sto čebeljih družin) pa okoli 0,7 evra.
»Cena zdravila za zatiranje varoj v eni čebelji družini je na letni ravni v povprečju primerljiva s ceno kilograma medu (od osem do deset evrov), čebelja družina pa v povprečni letini prinese vsaj petnajst kilogramov medu, če je letina dobra, še precej več,« poudarja Andrej Kirbiš.
