Državni zbor je leta 2011 brez glasu proti sprejel zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je nastajal enajst let, vendar v praksi še vedno ne živi. To naj bi se zgodilo v prvi polovici leta 2016, ko naj bi začeli prve evre za promocijo prispevati pridelovalci in predelovalci mleka ter govejega in perutninskega mesa, toliko denarja, kot bodo zbrali kmetje in živilci, bo za promocijo prispevala tudi država.
Promocijo za zdaj financira le država
Kmetijsko ministrstvo je načrtovalo, da bodo kmetje, živilska industrija in država za promocijo hrane oziroma za spodbujanje potrošnikov k uživanju kakovostne in varne hrane ter za zagotavljanje lojalnosti kupcev slovenskim živilom že v letu 2011 zbrali okoli tri milijone evrov, od leta 2013 naprej pa dobrih pet milijonov vsako leto. A iz tega za zdaj ni bilo nič, saj se pridelovalci in predelovalci niso zmogli dogovoriti niti o tem, ali bi se sploh šli promocijo in koliko denarja so pripravljeni prispevati. Tako se za promocijske aktivnosti še vedno porablja izključno državni denar, v letih 2014 in 2015 pa je ta znesek po podatkih kmetijskega ministrstva znašal okoli 656.000 evrov.
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je ob sprejemanju zakona o promociji hrane opozarjal, da bo pobiranje prispevka za promocijo izrazito drago in zbirokratizirano, prepričan je bil tudi, da bi bila lahko promocija učinkovita le, če bi jo – kot denimo v Avstriji – izvajala profesionalna, strokovno močna paradržavna ustanova s približno sedmimi zaposlenimi, ki bi se ukvarjali le s promocijo. Sedanja rešitev, ko je promocija prepuščena kmetijskemu ministrstvu, se mu ni zdela primerna. Da je imel Kuhar prav, potrjuje že to, da štiri leta in pol od veljavnosti zakona ta še vedno ne živi. Za zdaj sta se za vstop v promocijo po tem zakonu odločila le dva sektorja – mleko in meso (goveje in perutninsko), z letom 2017 naj bi se mlekarjem in mesarjem pridružili še sadjarji, drugi še ne.
Smeško za začetek le za mleko in meso
Na ministrstvu poudarjajo, da trenutno nobeden od sektorjev še ne zbira denarja, saj mora v skladu s pravili o državnih pomočeh in obema uredbama, ki določata višino zneska in začetek plačevanja prispevka, sistem zbiranja prispevka in promocijo najprej potrditi evropska komisija (vlada je uredbo o zbiranju prispevka za goveje in perutninsko meso sprejela včeraj, za mleko pa julija letos). »Zavezanci za plačilo prispevka za promocijo za mleko, goveje in perutninsko meso bodo začeli prispevek za promocijo predvidoma plačevati v prvi polovici leta 2016, in sicer po tistem, ko bo evropska komisija dala dokončno soglasje k shemi zbiranja prispevka in izvedbi promocije,« so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Zakon o promociji določa le najvišje zneske možnega prispevka za posamezni sektor, ta pa lahko določi tudi nižji prispevek. Tako bo promocijski prispevek znašal 0,5 evra na tisoč litrov mleka, 0,70 evra na glavo govedi, mlajše od enega leta, 2,40 evra na glavo govedi, starejše od leta dni, in 0,003 evra na glavo perutnine. Polovico tega zneska bo prispeval kmet, drugo polovico pa kupec, ki mleko ali meso odkupi za nadaljnjo predelavo, torej predelovalec. To pomeni, da bo kmet, ki mleko pridela in ga proda mlekarni v Sloveniji, odštel 0,25 evra na tisoč litrov mleka oziroma 0,00025 evra za en liter, enak znesek bo prispeval tudi kupec oziroma predelovalec. Odkupovalci (mlekarne in mesnopredelovalni obrati) bodo morali obračunati in nakazati prispevek za promocijo tako zase kot za pridelovalca, zbrani denar pa bo namenjen promociji mlečnih mesnih proizvodov z znakom izbrana kakovost, ki upodablja smeška. Ta znak naj bi potrošniku zagotavljal, da je neki proizvod pridelan in predelan v Sloveniji ter da dosega višjo kakovost. Ministrstvo ocenjuje, da bo samo sektor mesa za promocijo na leto prispeval okoli 332.000 evrov.
Branko Ravnik, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije meni, da so zneski, ki jih bodo plačevali kmetje in predelovalci, razmeroma nizki, zato po njegovem ne bi smeli bistveno vplivati na odločitev o tem, ali promocija da ali ne. »Vse pa je odvisno od tega, kako uspešna bo. Če v doglednem času ne bo učinkov promocije, bodo ljudje nezadovoljni, da morajo dajati denar zanjo,« poudarja Ravnik.
