Znan dolenjski avtoprevoznik Mirko Kovačič z Grma pri Trebnjem je pred leti bíl bitko z Darsom glede odškodnine zaradi gradnje avtoceste po njegovem zemljišču, tokrat bije bitko s trebanjsko upravno enoto in občino. Zgodba se je začela pred petimi leti, ko je zaprosil za gradbeno dovoljenje, da bi postavil večji objekt (100 krat 20 metrov) za spravilo sekancev na svojem kmetijskem zemljišču. Vlogo je trebanjska upravna enota zavrnila, med drugim zato, ker glede na občinski odlok o prostorskih ureditvenih pogojih novi objekt ne sme izstopati iz celotne podobe naselja. In še, da se pri tem lahko primerjajo »le istovrstni objekti«. »Težava« je v tem, da v bližini sploh ni naselja, niti drugih objektov, kaj šele primerljivih, opozarja Kovačičev pooblaščenec Marjan Feguš. Najbližja objekta sta avtocesta na eni in nekdanja hitra cesta na drugi strani zemljišča.
Skupna tla dovoljena, ne pa tudi streha
Po nasvet, kako rešiti zadevo, je Kovačič šel na upravno enoto, kjer so mu dejali, da lahko dobi dovoljenje za dva manjša objekta. Tako je leta 2012 zaprosil za gradbeno dovoljenje za dva objekta v velikosti približno 45 krat 22 metrov, povezana s skupno betonsko ploščo kot način dovoljene ureditve. In ga tudi dobil, nato še uporabno dovoljenje. »Dejansko gre za en objekt, dolg sto metrov, ki mu je vmes manjkal del strehe,« je razložil Feguš. Toda rešitev ni bila najboljša, saj je prav zaradi te luknje sneg pozimi uničil precejšnji del sekancev. Da bi preprečil nadaljnjo škodo, je Kovačič manjkajoči del pokril s streho.
»Res sem to storil brez dovoljenja, a moral sem čim prej preprečiti nadaljnje propadanje sekancev,« pojasni Kovačič. Vlogo za pokritje dela strehe, opredeljenega kot rekonstrukcijo, je tako podal naknadno. A so mu jo na njegovo presenečenj zavrnili, češ da ne gre za rekonstrukcijo.
Rekonstrukcija ali dozidava?
Po prepričanju uradnikov, ki se sklicujejo na zakon o graditvi objektov, je namreč omenjeni poseg dozidava, ki na tem območju trenutno ni dovoljena, saj se pripravljajo spremembe prostorskih aktov. Dokler ti niso sprejeti, so po občinskem prostorskem načrtu (OPN) iz leta 2013 dovoljeni le določeni posegi, med njimi rekonstrukcija, ne pa tudi dozidava. Toda Kovačič in Feguš trdita: »Prav nobene zidave ni bilo. Položena sta bila zgolj dva nosilca in nanju pločevinasta kritina. To nikakor ne more biti zidava.«
Čudita se tudi argumentu, da se v konkretnem primeru »bistveno spremeni tloris objekta in njegov zunanji videz«. Torej, skupna betonska plošča je dovoljena, ne pa tudi streha. »Ni šlo za poseg v temelje, zemljišče ali druge dele objekta. Tudi velikost objekta se ni spremenila več kot za dovoljenih 10 odstotkov. Gre za spremembo tehničnih značilnosti objekta, kar je po definiciji rekonstrukcija,« dodaja Feguš. Zato gre po njegovem mnenju za »navadno šikaniranje.«
Kovačič se je pritožil na ministrstvo za okolje in prostor, ki je pred kratkim njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Glavni razlog je neskladje z OPN. Torej gre tudi po mnenju ministrstva za dozidavo. Feguš je že napovedal pritožbo na upravno sodišče.
»Zadeva je povsem jasna,« pravi vodja oddelka za okolje, prostor in infrastrukturo na občini Trebnje Franci Starbek. »Dovoljenja za eno veliko stavbo na kmetijskem zemljišču ni dobil, ker v Trebnjem ni bilo primerljivih objektov, to pa je bil glede na takratne prostorske akte eden od poglavitnih pogojev. OPN je nato na tistem območju predvidel industrijsko cono, saj gre dejansko za degradirano območje, ujeto med dvema cestama. V pripravi je tudi podrobni prostorski načrt. Če bo Kovačič hotel na svojem zemljišču kar koli spreminjati, ga bo treba sprejeti tudi za njegovo zemljišče.« Kovačič meni, da gre zgolj za pritiske, da bi prodal zemljišče. A tega ne želi storiti, saj kot pravi, ga bodo morda nekoč potrebovali njegovi otroci.
Koga moti Kovačič?
Trebanjski župan Alojz Kastelic pravi, da podjetnika razume. »Mnogi zgolj govorijo o lesnih sekancih, on pa to dejansko izvaja. S svojim objektom nikakor ne degradira prostora, saj je ta že degradiran. Povsem logično se mi tudi zdi, da za svojo dejavnost potrebuje večji objekt. Zato res ne vem, koga Kovačič tako moti. Je pa res, da se mora upravna enota pač držati črke zakona.«
