V Splošni bolnišnici Trbovlje, ki letos deluje že 90. leto, so odprli še zadnji urgentni center letos. Izolskega, očitno zadnjega od desetih v mreži, bodo namreč zaradi zamud pri opremljanju objekta odprli šele konec februarja, napovedujejo na ministrstvu za zdravje, kjer so sicer hiteli tudi z odpiranjem pomanjkljivo opremljenih urgentnih centrov drugje po državi, da bi le ujeli rok za črpanje evropskih sredstev.
Najbolj se je zataknilo v Izoli, kjer so imeli težave z dobavo pohištva zaradi revizije javnega naročila, a na ministrstvu zagotavljajo, da je postopek izbire dobavitelja zdaj zaključen in bodo manjkajočo opremo zmontirali v najkrajšem možnem času. »Glede na to, da je ministrstvo za zdravje uspešno počrpalo vsa razpoložljiva evropska sredstva, ki so bila namenjena temu projektu, prestavitev otvoritve in začetek delovanja urgentnega centra Izola ne vplivata na uspešnost projekta,« še dodajajo na zdravstvenem ministrstvu.
Velik del naložbe pokrila EU
Čeprav so uspeli pridobiti vseh 42,8 milijona evrov evropskih sredstev, pa še vedno ostajata odprti naročili za pohištveno opremo izolskega urgentnega centra v višini 314.738 evrov in opremo za operacijske prostore v slovenjgraškem centru, kjer je vprašanje dobavitelja od sredine septembra v presoji pri državni revizijski komisiji. Plačilo opreme se bo zato izvedlo iz državnega proračuna v prihodnjem letu, so pojasnili na ministrstvu, kjer so k evropskim sredstvom morali pristaviti 7,6 milijona evrov, poleg tega pa še 14,5 milijona evrov za dodatne stroške, ki ne upravičujejo evropskega denarja. Ti so sicer znašali 23,4 milijona evrov, tako da so 8,9 milijona evrov morale prispevati bolnišnice.
V Trbovljah so tako za gradnjo objekta pridobili 3,6 milijona evrov evropskih sredstev, bolnišnica pa je za druge nastale stroške primaknila še dodatnih 280.000 evrov, je pojasnila direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje Marina Barovič. Dodala je, da je bil urgentni center, katerega stavba je kombinacija novogradnje in adaptacije starega dela bolnišnice, za izvajanje nujne medicinske pomoči nared že aprila, a se soočajo s pomanjkanjem kadrov.
Urediti morajo še intervencijske poti
Januarja bo sicer začelo delati deset novih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, še enkrat toliko najbolj usposobljenih kadrov bodo prezaposlili iz bolnišnice, največja težava pa še vedno ostaja pomanjkanje zdravnikov, je poudarila Barovičeva, ki jo sicer moti preveč »statističen« sistem financiranja triaže, opazovanja in nadzora bolnikov, namesto da bi temeljil na bistvu delovanja urgence; reševanju vsakega življenja. »Vendar smo se uspeli organizirati tako, da nam financiranje dela ne bo predstavljalo težav,« ostaja optimistična Barovičeva.
Kljub vsemu pa tudi v Trbovljah še ne morejo biti povsem mirni, saj imajo še vedno neurejene intervencijske poti. Javno naročilo za ta dela pri projektu je sicer v teku, izbrali so tudi že ponudnika, je povedala barovičeva, vendar se je eden od prijaviteljev pritožil in je tudi ta zadeva še v odločanju pri državni revizijski komisiji. »Ti postopki so običajno dolgotrajni in znajo privesti tudi do neugodnega izida,« je še na vprašanje, kdaj bi vprašanje lahko bilo rešeno, odgovorila direktorica trboveljske bolnišnice.
