Dobri vojak Švejk je vedel: norega in normalnega človeka menda lahko ločiš po številu las na glavi. Čim več je las, tem bolj je inteligenten. Seveda je to razlagal v kupeju vlaka častnikoma avstro-ogrske vojske, ki sta bila – plešasta. Švejk pač. A če malo bolj pozorno preberete to knjigo, boste videli, da vse še vedno kako prekleto drži. In da imamo pri nas, prosto po tem zabavljaškem literarnemu liku Jaroslava Haška, kar nekaj plešcev. Na vseh ravneh naše družbe. Začnimo za volanom. Megla je tukaj, čeprav zime ni in ni. In ni lepšega za slovenske plešce za volanom, kajti ti ljubijo meglenke. O teh smo že veliko pisali, a letos... letos je invazija meglenkarjev presneto ostra. Pa ne samo sprednje, letos kraljujejo tudi zadnje meglenke. In naj nekaj gleda tistega za nami, če se mu rdeče blešči v obraz. A bog ne daj takega plešca opozoriti, da mogoče njegovo dejanje celo moti, če ni že proti cestnoprometnim predpisom. Nova disciplina je, da te fotografira. Bliskavica na telefonu naj bi namreč »nasilneže« prestrašila. Tudi prav, pa si svetimo tja v obraz, bo zabavnejše. Nadalje, plešce imamo na Darsu. Kolegi so o nedavnem prometnem kolapsu na poti proti Štajerski že pisali, mi dodajmo le, da imamo tam očitno plešce, ki ne znajo brati, ne znajo preračunati, ne znajo načrtovati. In še manj narediti tistega, za kar so plačani – in tako se vozniki znajdemo v dobrih starih časih: na regionalnih cestah, ki jih darsovci toplo priporočajo. Kot v zlatih sedemdesetih letih, s to razliko, da imamo zdaj na sprednji šipi nalepljeno vinjeto. Ki smo jo, da ne bo pomote, tudi kupili. Bravo, Dars, res znate človeku popestriti vikend.

Naj nadaljujem? Naj iščem kje še kakšnega plešca? Roko na srce, človeka vse tole počasi utruja. Kajti bolj ko se repenčimo, slabše je. Očitno smo narod, ki je res že prestopil tanko mejo med genijem in norcem. Seveda na tisto drugo, manj bolečo stran. In da ne bo pomote, tole z lasmi je Haškova ideja, ne moja, skrbi nas lahko le, ker opažamo, da nam lasje, zaradi številnih vzrokov, izpadajo vedno hitreje. Meni že, nedolgo tega sem bil še vesel, da so vsaj posiveli, zdaj jih je tudi vedno manj.