Pred nami je deset prazničnih dni, ki jih bomo morali – še posebno če bomo božične in novoletne praznike povezali z dopustom – napolniti s praznično vsebino. Kako kar najbolje izkoristi te dni, da bo dobro za dušo in telo, smo povprašali strokovnjake za medosebne odnose, športno rekreacijo in prehrano.
Pričakovanja in načrti naj bodo realni
Praznik izvira iz besede praznovanje. Praznovanje enačimo z veseljem, srečo, navdušenjem nad nečim pomembnim. In že samo pričakovanje praznovanja nam povzroči veselo vznemirjenje, upanje, da bo vse lepo, zabavno, razmišlja Rudi Tavčar, diplomirani psiholog in imago terapevt. Nekatere nevrološke študije kažejo, da se ob načrtovanju in med pričakovanjem veselega dogodka sprošča več dopamina (hormona, ki nam povzroči prijetne občutke) kot takrat, ko se dogodek zares zgodi. Zato načrtujmo in se veselimo.
Žal pa se vedno ne uresniči vse, kar si želimo. Včasih so naša pričakovanja prevelika in načrti nerealni. Pot nam prekriža kakšen nepričakovan dogodek in vse pade v vodo. Ali pa imajo tisti, ki so tudi vključeni v te dogodke, popolnoma drugačne predstave, kako so videti veseli prazniki. Zato je pomembno, da svoja pričakovanja za čas praznikov uskladimo z nam pomembnimi ljudmi in da si predvsem za praznike ne naložimo še več obveznosti kot na običajne dni. Prazniki so namenjeni tudi počitku in odklopu.
Praznik ima namreč lahko še en pomen. V korenu besede praznik je beseda prazen. Za praznike si tako pustimo tudi del praznega časa, v katerem poglejmo tudi vase, v svoje življenje, kje smo, kam gremo, in prevetrimo to, kaj nam je zares pomembno.
Prazniki so tudi priložnost, da se srečamo z ljudmi, ki smo jim hvaležni, ki so pomembno oblikovali naše življenje, starši, prijatelji, sorodniki. Ko smo se v družbi pogovarjali o rodbinskih srečanjih med prazniki, mi je nekdo rekel, da ne potrebuje sovražnikov, saj ima za to sorodnike. Med prazniki se bomo verjetno srečali tudi s sorodniki, s katerimi imamo morda bolj hladne ali celo boleče odnose. Bližina lahko to bolečino še poveča in prepir nam kaj hitro lahko uniči celotne praznike. Pred takimi srečanji lahko pogledamo, ali nas kake stare zamere zadržujejo, da bi naredili korak naprej v odnosih. Odpuščanje lahko prinese odrešitev predvsem nam samim, nas odreši starih spon in nam da možnost, da svojo življenjsko svobodo zadihamo s polnimi pljuči. Na druge ne moremo vplivati, na mnoge življenjske dogodke – srečne in tragične – ne moremo vplivati. Lahko pa se odločimo, kakšen pogled bomo zavzeli na sebe, druge in svet okrog nas. In to je odločitev, ki je odvisna samo od nas.
Torej je to, kakšne praznike bomo imeli in kako bomo živeli svoje življenje, odvisno samo od nas samih.
Božična pojedina združuje
Kdor je nekaj časa preživel v tujini, zagotovo ve, kako se je za praznike spomnil domače potice in prazničnega kosila. Ne toliko zaradi vsebine, marveč zaradi vsega, kar ob teh prazničnih dobrotah doživljamo. Spomin namreč ni povezan s hranilnimi snovmi, vitamini, minerali..., na to nihče niti pomisli ne, pač pa na vse, kar naredi praznik. Pri tem pa ima praznična hrana poseben pomen, pravi Marija Merljak, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije.
Ko zadiši po domači juhi, pečenki, praženem krompirju in potici, so prazniki tu. Vonj po teh dobrotah v nas prebudi posebno vzdušje, ki ga delimo z vsemi v družini, ljubljenimi osebami... »Čedalje bolj spoznavam, da je obrednost praznika, ko se vsi zberemo za mizo, izrednega pomena za utrjevanje medsebojnih odnosov, za vse, kar spodbuja veselje in nas radosti. To pa krepi tudi naše zdravje,« razmišlja Merljakova.
Če se tega zavedamo, je naša praznična naloga pri pripravi hrane na dobri poti do uspeha in zdravih dobrot. Vzemimo si čas, načrtujmo jedi in nakup živil za njihovo pripravo. Hrana ni vsa enake kakovosti, enako pridelana in pripravljena. »Prepričajmo se in kupimo pri tistih, ki jim zaupamo. Ne kupujmo poceni, marveč – dobro. Od tu naprej je vse v rokah in – v ljubezni,« zaključuje Marija Merljak.
Privoščimo telesu, kar res potrebuje
Naj športni rekreativci prihodnje proste tople dni izkoristijo za intenzivno vadbo, ki so jo morda zamudili v prejšnjih tednih, ali naj dajo svojemu telesu dopust? Ne eno ne drugo, odgovarja Urban Praprotnik, profesor športne vzgoje in tekaški trener. »Prazniki in počitnice so čas, ko lahko lažje izberemo točno to, kar sami najbolj potrebujemo, in ne toliko, kar drugi potrebujejo od nas. Če je le možno, pa prenesimo čim več tega prazničnega vzdušja tudi v naš vsakdan,« svetuje in z lastnim primerom opiše, kako to narediti.
Preteklo nedeljo nismo šli nikamor. Bili smo doma na toplem v megleni veselodecembrski Ljubljani. Samo malo više je žarelo toplo sonce, o čimer sem se prepričal iz številnih objav mojih prijateljev na facebooku. Lahko bi me pekla vest, a me ni. Včasih se lenoba prav prileže.
Teden, ki je bil za mano, je bil precej naporen. Še zlasti v četrtek sem imel kar precej gibanja. Zvečer po treningu me je od izčrpanosti prežemalo globinsko mrazenje, ki se ga nisem mogel znebiti. Naslednji dan nisem bil čisto pravi. Zaradi težke in meglene glave sem zmanjšal aktivnosti na minimum. Počutil sem se, kot da hodim po tankem ledu. V soboto sem skoraj ostal doma, a sem v zadnjem hipu le šel z ženo in otroki na šolski koncert in sprehod čez Ljubljanski grad. Zvečer pa še na Turjaški grad, kjer je prijatelj srečal abrahama. Vse to so bile prijetne obveznosti, ki jih nisem želel izpustiti. Vendar sem si obljubil, da v nedeljo res počivam. In res, delovala je kot blagodejni pomirjevalni obkladek. Redko kdaj ob nedeljah ostanemo doma, a tokrat je bila to prava odločitev.
Ko smo utrujeni in počitek res potrebujemo, je ta zdravilen. V našo dobrobit pa učinkuje le v primerni količini. Ko začnemo z njim pretiravati, nas prav počitek lahko popolnoma izmuči. Umetnost je prepoznati pravo mero obremenitve in počitka. Ko ju uravnoteženo izmenjujemo, takrat najbolj blagodejno delujeta na nas. Tega pa se verjetno učimo vse življenje, razmišlja Urban Praprotnik.