Silvestrovo 1899.
Ura bo bila – to je povsem gotovo. Izključen je vsak dvom. Ali moja duša trpi vendar peklenske muke dvoma in tolažbe ne najde niti v duhovitem, po stilu mojstrskem pastirskem pismu škofa Jegliča. Ura bo bila dvanajst, jaz pa ne vem, ali poskočimo ali ne – v novo stoletje namreč, kajti jaz, miroljubni državljan, ki spoštujem vse avtoritete in se jim klanjam, sem v največji zadregi, v katero more priti sama sebe zatajujoča personifikacija pohlevnosti.(…)
Matematičarji pravijo: dekada se šteje od 1 do 10. Stoletje se začne šteti s številko 1, kajti z ničlo se nikdar ne začne štetje, in matematičarji so vendar znanstvene avtoritete. Ali kdo bi dvomil, da je po milosti božji Viljem II. tudi avtoriteta? In nemškega rajha mladi, a modri cesar ukazuje: »Slavite začetek novega stoletja z letom 1900!« V njegovem carstvu morajo začeti račun z ničlo. Kaj torej storiti? V svoji obupnosti se domišljam samo enega pomočka: glasujmo!
Slovenski narod, 30. januarja. 1899
Na kaj se dajo v novem stoletju naložiti novi davki.
Ker ministerstvu vedno primanjkuje denarja in mora misliti na to, kje bi se naj dal komu kak nov davek naložiti, priskoči »Brivec«, ki zmiraj na kaj novega študira in se mu denarni minister zares smili, na pomoč s temi predlogi:
Davek od lenobe. Vsak uradnik, ki bi svoje delo lahko storil o pravem času, pa ga zavleče in s tem škoduje strankam, plača davka za dan zamude samo 30 kr. Ravno toliko plača vsak obrtnik in rokodelec, ki ima doma polno dela, pa pohajkava ali v oštariji sedi.
Davek od neuljudnosti. Vsak uradnik, ki nad stranko zareži, kakor da bi bila ona zavoljo njega na svetu, plača za vsak tak primerljej 10 kr.(…)
Davek od nepotrebnega govorjenja. Kdor v kakoršnem koli zboru, društvu ali shodu, posebno v deželnem in državnem zboru z nagajivim govorjenjem muči ali dolgočasi poslušalce, plača od vsake besede, ki jo je govoril odveč, po 2 kr., od vsakega zavrženega predloga po 1 gld. davka. Izvzeti so le tisti, katerih besedam se vse smeje.(…)
Brivec (Tržaški humoristični časopis), 30. decembra 1899
Na pragu novega stoletja
Tekoče stoletje se nagiba k svojemu koncu. Zvezdoznanci sicer niso jednih mislij, od kdaj naj se računa novo stoletje, ali od 1. januvarija 1900 ali od 1. januvarija 1901, toda zdravi ljudski instinkt računa od 1. januvarija 1900 in tudi katoliška cerkev je tega mnenja ter je prihodnje leto razglasila za sveto leto.
Ako motrimo življenje z višjega stališča, ako pritrdimo tistemu mislecu, ki je dejal, da je življenje narodov večen boj proti obstoječim razmeram in za višje ideale ter po tem načelu sodimo minolo stoletje, potem moramo priznati, da se je v njem izvršil velikanski napredek a da je vzlic temu človeštvo še danes jako oddaljeno od svojih smotrov.(…)
Ob koncu 19. veka vidimo, da so se iz največje bede povzpeli k novi moči narodi, ki so v začetku veka obupavali nad samim seboj, ne moremo pa trditi, da bi danes naša ljubljena Avstrija zavzemala vsaj tisto mesto, kakor pred sto leti. Napredovala je sicer v mnogih ozirih a zdaj je bolna, težko bolna in si ne more opomoči, ker se neče oprijazniti z načelom narodne ravnopravnosti.(…)
Novice, 29. decembra 1899
Štiristoletnica avstrijske oblasti na Goriškem. (1500–1900).
Leto 1900, katero smo srečno učakali, je kaj imenitno in važno na vse strani. Ono je zaključilo »razsvitljeno« 19. stoletje ter je otvorilo novi dvajseti vek, v kojem bode imelo Slovanstvo brez dvoma prvo besedo, zato bi ga lahko imenovali tudi slovanski vek. Katoličanom je leto 1900 vsled odredbe sv. očeta papeža sveto leto. Slovenci bomo obhajali v tem letu stoletnici rojstev dveh naših slovstvenih in dušnih prvakov Slomšeka in Preširna. Pri nas na Goriškem pa bode letos štiri sto let, odkar tukaj vladajo avstrijski vladarji.(…)
Gorica, 2. januarja 1900
Na pragu novega stoletja.
Velepomembno je leto, katero smo ravnokar nastopili. V tem letu se končuje 19. in se pričenja 20. vek. Naravno je, da se človeštvo rado spominja poslavljajočega se 19. veka ter da radovedno zre v novi vek, hoteč uganiti, kaj mu prinese prihodnost.
V mnogem pogledu je napredek 19. veka nepričakovan in velikanski. Brez dvojbe je napredek največji glede komunikacijskih sredstev, kjer sta par in elektrika postavila vsemu svetovnemu gibanju nove temelje. Človeštvo je bilo do zadnjega veka razdeljeno, navezano na posamezne okraje in ločeno. Koliko je bilo težav, koliko časa, koliko troškov, preden je kaka stvar postala skupna last človeštva; dandanes je vsled občevalnih sredstev vsakdo vsaki dan na jasnem, kaj se je godilo važnega po širnem svetu. – Človeštvo se je nekako spojilo, tako da splošno in v posameznih svojih delih hitro in točno spoznava svoj splošni razvoj. Vek 19. je človeštvu podal vse materijelne pogoje za zjedinjenje in skupnost. Vendar pa moramo reči, da večjega antagonizma skoro ni bilo nikdar mej državami, mej narodi, mej stanovi, kakor ga opazujemo dandanes v človeški družbi.(…)
Velikanski je napredek vzlasti tudi glede časopisja. Knjiga se je umaknila časniku in iz časnikov človeštvo dandanes zajemlje večinoma vso svojo vednost. Ta okolnost sama nam dokazuje važnost časopisja. V časništvu kakor v zrkalu odseva podoba mišljenja človeštva in kakor smo se splošno zgoraj prepričali, tako vidimo, da tudi v časopisju prevladuje jednostranski materijalizem v svojih najraznejših oblikah.(...)
Slovenec, 2. januarja 1900