Puding je pravzaprav mešanica suhega sadja in začimb, ki so povezani z jajci in lojem ter posladkani z melaso. Zato je puding temno rjave barve, v shrambi pa se lahko shrani tudi do enega leta. Mnogo družin ga še vedno hrani od božiča do velike noči. Poznavalci trdijo, da je puding najboljši, če pred božično večerjo nekaj tednov stoji v shrambi. Tradicionalno se puding naredi štiri tedne pred božičem oziroma zadnjo nedeljo pred adventom. To nedeljo so v preteklih stoletjih imenovali nedelja za mešanje, saj je vsak otrok v gospodinjstvu moral mešati mešanico za puding in si ob tem nekaj zaželeti. V puding se pogosto vmeša tudi kovance, ki naj bi prinašali blagostanje. Menijo, da božični puding izhaja iz srednjega veka, ko so že poznali podobne pudinge, predvsem kot način konzerviranja mesa oziroma loja. Recept mešanice masti in suhega sadja so poznali tudi Rimljani. Toda recept za slivov puding, kot ga tudi imenujejo, se je pojavil šele v 17. stoletju. Zelo priljubljena je legenda, da je slivov puding postal božični puding leta 1714, ko je kralj Jurij I., imenovani tudi Pudingov kralj, zahteval, da slivov puding postrežejo za božično večerjo. Puding, kot ga poznajo danes, pa izhaja iz viktorijanske Anglije, ko je postal obvezen del britanskega božičnega jedilnika.

enciklopedija hrane božič prazniki božični puding