Člani slovenskega predsedstva (glej sliko zoraj) med osamosvojitvijo so bili Ivan Oman, Ciril Zlobec, Milan Kučan (predsednik predsedstva), Matjaž Kmecl in Dušan Plut, član jugoslovanskega predsedstva pa je bil tedaj Janez Drnovšek. »Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan,« so bile znamenite Kučanove besede, izrečene junija 1991, ko so se uresničile sanje Slovencev o lastni državi. Pozneje je bil Kučan dvakrat izvoljen za predsednika države. Zlasti iz Janševih političnih vrst so tako na njegove osamosvojitvene zasluge kot na njegovo delo na Erjavčevi letele številne kritike. Tudi potem ko se je umaknil iz aktivne politike, prvak SDS v Kučanu in Forumu 21 prepoznava glavna krivca za vse njemu neljube sodbe in dogodke. »To je skregano z zdravo pametjo, da bi lahko eno društvo ali en posameznik obvladoval vse vzvode odločanja v družbi,« odgovarja Kučan.

Kot kandidat (in predsednik) stranke Zelenih Slovenije je doktor geografije Dušan Plut leta 1990 postal najmlajši član predsedstva Republike Slovenije. V času osamosvojitve je kot okoljevarstvenik prispeval k vtisu, da se mlada demokracija široko razvija. A se ne Zeleni ne Plut v strankarski politiki niso dolgo obdržali. Vrnil se je v profesorsko pisarno na ljubljanski filozofski fakulteti, v javno in politično življenje pa je spet odločneje stopil desetletje pozneje – s Forumom 21, gibanjem TRS, udeležbo na vstajah v letih 2012 in 2013 ter na ustanovnem kongresu stranke Solidarnost. Pred dnevi se je pridružil skupini razumnikov, ki pozivajo k odstranitvi bodeče žice na meji s Hrvaško.

»Jugoslavija je mrtva! Jugoslavije ni več! Zdaj gre za Slovenijo!«

(Foto: Nace Bizilj)

»Jugoslavija je mrtva! Jugoslavije ni več! Zdaj gre za Slovenijo!« je na večer veličastne plebiscitne zmage v zanosu oznanil prvi mož Demosa Jože Pučnik. V začetku devetdesetih let so pod njegovim okriljem potekali pogovori o združitvi socialdemokratskih strank pri nas. A je to ostalo neuresničeno, po porazu SDSS na volitvah leta 1992 pa je Pučnik mesto predsednika stranke prepustil Janezu Janši. Na volitvah leta 1996 Pučnik ni več kandidiral, na kongresu SDS v Portorožu leta 1999 pa so ga izvolili za častnega predsednika stranke. Umrl je julija 2003.

Zunanjega ministra v Demosovi vladi Dimitrija Rupla se je pozneje oprijelo ime »večni zunanji minister«, saj je ta položaj zasedal tako v desnih kot v levih vladah. Svojo kariero je pred dvema letoma končal kot generalni konzul v Trstu, ko se je moral upokojiti. Potem ko je Rupel leta 2004 odšel iz LDS in se nato pridružil SDS, je letos protestno zapustil tudi Janševo stranko. Razlog: prvak SDS ga ni izbral za člana strankine vlade v senci.

»Več združene Evrope ne moremo doseči z več polarizirane Slovenije«

(Foto: Tomaž Skale)

»Ideja o jugoslovanstvu, ki je osvajala duha naših prednikov kot zvezda vodnica na poti do osamosvojitve jugoslovanskih narodov izpod gospostva tujcev, je preživeta. Naša obramba ni v skupnem postavljanju zidov proti zunanjim pritiskom, pač pa v odpiranju v svet in najširšem sodelovanju na vseh možnih področjih ljudske ustvarjalnosti,« je ob razglasitvi rezultatov plebiscita 26. decembra 1990 oznanil predsednik tedanje republiške skupščine France Bučar.

Predsednik prve slovenske vlade je bil Lojze Peterle. Po izglasovani nezaupnici Demosovi vladi je bil zunanji minister v drugi Drnovškovi ekipi, na čelo slovenske diplomacije pa se je vrnil v času Bajukove vlade. Leta 2004 je bil na listi Nove Slovenije prvič izvoljen v evropski parlament, kjer je že tretji mandat. »Več združene Evrope ne moremo doseči z več polarizirane Slovenije,« danes ocenjuje Peterle.

Janša v zaporu in parlamentu, Bavčar se je zaporu zaradi zdravstvenih težav uspel izogniti

Notranji in obrambni minister v času osamosvajanja sta bila Igor Bavčar in Janez Janša. Prvi se je v vlado – tedaj Drnovškovo – vrnil leta 1997 kot minister za evropske zadeve. Leta 2002 je Bavčar zapustil politiko in postal predsednik uprave Istrabenza. Zaradi zlorabe položaja in pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza ga je okrožno sodišče dobro desetletje kasneje obsodilo na sedem let zapora, vendar mu zaradi zdravstvenih razlogov tja ni bilo treba oditi. Vrhovno sodišče pa je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Prvak SDS Janez Janša se je zaradi zadeve Patria celo znašel v zaporu, od koder ga je rešila odločitev ustavnega sodišča. Že pred tem je ustavno sodišče dokončno odpravilo sklep državnega zbora o odvzemu poslanskega mandata in tako zdaj Janša spet sedi v poslanskih klopeh. Dvakrat doslej je prvaku SDS uspelo prevzeti vodenje vlade: prvič po zmagi na volitvah leta 2004, drugič pa, ko predsedniku zmagovite stranke Pozitivna Slovenija Zoranu Jankoviću po volitvah leta 2011 ni uspelo dobiti dovolj poslanskih glasov za sestavo ministrske ekipe. KPK je januarja 2013 ugotovila, da se je Janševo premoženje nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.

Spomenka Hribar po upokojitvi raziskuje povojne poboje

Plebiscit je Spomenka Hribar dočakala v poslanskih klopeh. Bila je članica Demosa, leta 1992 pa se je upokojila in se povsem posvetila raziskovanju povojnih pobojev, tragičnemu razkolu iz časa druge svetovne vojne, ki pesti narod, ter postavljanju spomenika vsem slovenskim žrtvam. Prostor zanj je že urejen ob stavbi Kazine v Ljubljani, postavljen bo do leta 2017.

Peter Jambrek je med soavtorji slovenske ustave, bil je ustavni sodnik, leta 1990 pa je političnemu vrhu Demosa predlagal izvedbo plebiscita. V Bajukovi vladi je bil kratek čas minister za notranje zadeve, leta 2004 pa se je pridružil »Janševemu« Zboru za republiko. Kasneje se je od SDS distanciral. Danes predava na več zasebnih pravnih fakultetah.