Potem ko je prvi mož koalicije Za otroke gre Aleš Primc napovedal pripravo zakona, s katerim bi se uredile socialne in ekonomske pravice istospolnih parov, je pohitel tudi nepovezani poslanec Jani Möderndorfer. V parlamentarni postopek je vložil zakon o partnerski zvezi, ki bi odpravil diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, ne bi pa posegal na področje posvojitev in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Namesto zakonske zveze bi lahko istospolni pari »s klasično poroko« sklenili partnersko zvezo, pravno pa bi uredili tudi nesklenjeno partnersko zvezo. »Referendum je pokazal svoje. V Sloveniji še nismo pripravljeni urejati teh vprašanj na način, kot ga je predvidela novela zakona o zakonski zvezi. Ne moremo pa čakati en mesec, eno leto, pet let, ustavnih pritožb in ne vem, kaj še vse. Prepričan sem, da je družba dovolj zrela, da lahko ta zakon sprejme,« pojasnjuje Möderndorfer.
»Gre za v tem trenutku zelo razumen predlog. Pravice istospolnih partnerstev je treba urediti takoj, o vprašanju posvojitev pa nas v Sloveniji čaka očitno še dolga razprava,« je jasen dolgoletni aktivist in sociolog Miha Lobnik.
Nasprotniki so predlagani zakon že napadli
Möderndorfer je včeraj priznal, da gre za vsebinsko enak zakon, vendar z drugačnim imenom (tedaj zakon o partnerski skupnosti) in obrazložitvijo, ki ga je ministrstvo za delo pripravilo v času ministrske ekipe Alenke Bratušek, konec lanskega leta pa je v času Cerarjeve vlade prestal tudi javno razpravo in medresorsko usklajevanje, a je njegovo nadaljnjo obravnavo v vladi in državnem zboru prekinila Združena levica z vložitvijo novele zakona o zakonski zvezi, ki je padel na nedeljskem referendumu.
Čeprav zakon o partnerski zvezi (oziroma skupnosti) ne posega na najobčutljivejša področja, je treba spomniti, da so nasprotniki pravic istospolno usmerjenih državljanov že po javni razpravi lanskega novembra skočili na noge. Na ministrstvu za delo so tedaj evidentirali več kot 170 pripomb fizičnih oseb, od tega jih je imelo okoli 130 približno enako vsebino. »Zato tudi ne verjamem, da bi bil danes družinski zakonik ali zakon o partnerski skupnosti zanje sprejemljiv. Očitali so nam, da ne spoštujemo volje, ki je bila izražena na referendumu o družinskem zakoniku. Takšne zakone se očitno izrablja zgolj za mobilizacijo ljudi, da se jih potem lahko uporabi še za marsikaj drugega,« je državna sekretarka Martina Vuk letos aprila dejala za Dnevnik.
Leva politika jih ni jemala resno
O nasprotnikih ureditve položaja istospolnih parov in njihovih manevrih razmišlja podobno tudi sociolog dr. Roman Kuhar: »Napoved, da bodo pripravili svoj zakon in po svoje uredili to področje, je povsem jasna: bodisi bo po naše bodisi se bomo še naprej sklicevali referendume. Ob dejstvu, da glavnina politike beži stran, ko je treba jasno podpreti enakopravnost istospolnih in raznospolnih parov, in da ustavno sodišče vsebinske odločitve prenaša na ljudstvo, jim bo tovrstna politika zagotovo še naprej odlično uspevala.«
Po njegovem mnenju je Primčeva kampanja del širšega evropskega konservativnega gibanja, ki se tesno oprijema ideologije ene same prave družine. Čeprav je družbeno dejstvo, da živimo v različnih družinskih skupnostih, je politično dejstvo, da omenjeno gibanje postaja vse močnejše, bolje organizirano in da dosega uspehe. »Vse to se je zgodilo med tem, ko jih leva politika ni jemala resno in se je predvsem ukvarjala sama s seboj. Če je nedeljski referendum kaj pokazal, potem je pokazal to, da se retradicionalizacija na slovenskih tleh dobro prijemlje,« poudarja Kuhar.
