Evropski politiki bijejo plat zvona. Tokrat jim preglavic ne povzročajo populistične desničarske stranke, ki se šele poskušajo prebiti na oblast, temveč nova desničarska populistična vlada v največji novi vzhodnoevropski članici – na Poljskem. Tamkajšnje dogajanje ima znake državnega udara, meni predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Prve politične poteze močno strašijo tudi Jeana Asselborna, zunanjega ministra Luksemburga, predsedujoče države EU. Dober mesec dni po zmagi stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki jo vodi Jaroslaw Kaczynski, so že pozabljene želje predsednika evropske komisije Jean-Claudea Junckerja, da bi nova poljska vlada pomagala graditi močnejšo Evropo.
Pod udarom sodstvo in uradniki
Zgolj v mesecu dni po zmagi nad Civilno platformo, katere vodenje je lani po prevzemu mesta predsednika evropskega sveta opustil Donald Tusk, je nova desna vlada Poljsko začela spreminjati po svoji meri. Predsednik Andrzej Duda je kljub negativnemu mnenju ustavnega sodišča imenoval pet novih ustavnih sodnikov in zavrnil potrditev tistih, ki jih je pred volitvami potrdil še stari sklic parlamenta.
Sedaj PiS spreminja še okvire delovanja ustavnega sodišča. 15-članski sodni gremij naj bi odločitve sprejemal z dvotretjinsko večino, kar kritiki razumejo kot onemogočanje ustavnega sodišča, da ne bo moglo zavrniti nove sporne zakonodaje. Popolni prevzem oblasti poskuša PiS doseči tudi s predlogom zakona, po katerem bi vse vodilne uradnike v državi zamenjali s politično imenovanimi kadri. Protievropsko in nacionalistično politiko voditelja stranke Kaczynskega zasleduje tudi predsednica države Beata Szydło. Z vseh državnih uradov je namreč odstranila evropske zastave le nekaj dni zatem, ko je Poljska kot etnično najbolj homogena država v EU napovedala, da ne bo sodelovala pri preselitvi beguncev iz Italije in Grčije. Krepi se tudi pritisk na medije, vlada pa v državna podjetja pospešeno namešča strankarske kadre. To se je pred dnevi zgodilo tudi z nočno akcijo zamenjave vodje skupnega poljsko-slovaškega obveščevalnega urada v Varšavi, ki je deloval v okviru Nata.
EU razmišlja o ukrepih
Zaradi vseh teh pritiskov na poljsko demokracijo je minuli teden na ulice Varšave in dvajsetih drugih krajev po državi odšlo več deset tisoč ljudi. Glas sta povzdignila predvsem srednji in višji sloj, ki sta v letih poljskih tržnih reform pridobila največ, hkrati pa je to generacija, ki je sodelovala pri demonstracijah miroljubnega prehoda iz komunizma pred več kot četrt stoletja. Precej tišji je nižji sloj, ki ga je poljski prehod v tržno gospodarstvo zaobšel.
Notranjepolitična zaostrovanja na Poljskem in tamkajšnji preporod nacionalizma so le delno posledica vse večjega evropskega drsenja k populizmu in neuresničenih pričakovanj članstva v EU. Proces demontaže demokracije je delno prav tako posledica poljskih strahov pred Rusijo, ki so se okrepili z ukrajinsko krizo.
Hitrost, s katero se je PiS lotil transformacije države, je evropske politike že pripeljala do razmislekov, da bi Poljski zamrznili glasovalne pravice v svetu EU ali pa celo kot največji neto prejemnici iz evropskega proračuna zamrznili evropska sredstva. Za zdaj te grožnje niso uresničili. Kanček upanja za poljsko demokracijo predstavljajo prav nedavne demonstracije in zadnje javnomnenjske raziskave Gazete Wyborcze, po katerih je podpora stranki PiS zgolj v mesecu dni z 42 odstotkov padla na 27 odstotkov.
