Koprski župan Boris Popovič in njegov kolega Gašpar Gašpar Mišič prek javnega podjetja Komunala ne bosta mogla ravno enostavno do deležev v Primorskih novicah in Vinakopru, vprašljivo je tudi občinsko kupovanje Hotela Koper. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel jima sporoča, da je ukvarjanje občine z vinom, mediji in hotelirstvom, z gospodarskimi dejavnostmi torej, ki nimajo nobene povezave z javnim interesom, neprimerno, nedopustno in brez pravne podlage v trenutni zakonodaji. Dodaja, da z javnim interesom nimajo nič skupnega niti tihe ambicije po obvladovanju podjetij, kakršno je mogoče zaslediti pri kupovanju Vinakopra, za katerega je koprska Komunala ponudila več kot dva milijona evrov kupnine. »Javnega interesa si ni mogoče kar izmisliti. Če želijo župani reševati lokalni interes, naj za to zastavijo zasebni kapital ali pa k temu spodbudijo druge zasebne civilne iniciative,« je jasen Vesel. Koprska veljaka pri ukvarjanju s tržnim gospodarstvom nista edina iz občinskih vrst. Na trhlih temeljih sta bila kupovanje Hranilnice in posojilnice Vipava ajdovskega župana Marjana Poljšaka in poteza njegovega naslednika Tadeja Beočanina, ki je z argumentom, da rešuje lokalno gospodarstvo, kupil Mlinotest. V isti koš sodi bovški nakup Kanina, med cvetkami pa sta se znašli tudi občini Litija in Štore. Občinski nakupi podjetij in njihovo ustanavljanje so po Veselovem mnenju skregani tudi z glasnimi opozorili županov, da občine ob vse nižji povprečnini ne morejo več zagotavljati niti obveznih nalog. Denar očitno v občinah – vsaj nekaterih – vendarle je.
Občine lastnice in solastnice najmanj 600 podjetij
Kako razširjen je trend ustanavljanja in kupovanja gospodarskih služb v slovenskih občinah, pove podatek, da so te ustanovile 294 družb in imajo poleg tega manjšinske deleže še v vsaj 300 podjetjih. Vesel pojasnjuje, da je srž problema v tem, ker se občine za takšne neupravičene nakupe prekomerno zadolžujejo, mnoge pa gospodarske družbe ustanavljajo prav zato, da bi zaobšle predpise o javnem naročanju, zaposlovanju in plačah uslužbencev, se izognile nadzoru, predvsem pa zato, da se lahko napol prikrito prek gospodarskih družb zadolžujejo čez dopustno raven. Vse slovenske občine imajo trenutno za slabo milijardo evrov dolga, njihovi tvegani vstopi v podjetja pa znajo ta dolg v prihodnjih letih krepko povečati. »Odločajo se za vstop v lastništvo nelikvidnih ali celo insolventnih gospodarskih družb, kar je povezano s pogostimi potrebami po dokapitalizacijah in s tem angažiranjem dodatnih javnih sredstev v gospodarske subjekte, ki pretežno ali v celoti (ne)uspešno opravljajo tržno dejavnost,« Vesel izpostavlja tveganje za povečevanje javnega dolga. Jasen je, da mora država to ustaviti. Predvsem ga skrbijo kapitalske naložbe v manjše deleže podjetij, kakršnih je denimo 17 odstotkov Primorskih novic, ki jih je koprska Komunala nedavno kupila na dražbi. »Občina v tem primeru nima dovolj vzvodov, da bi lahko nadzorovala svoj delež,« pojasnjuje Vesel.
Kot primer računsko sodišče izpostavlja občino Štore. Že tako prezadolžena je v letih 2011 in 2014 najela novi posojili. Za dom na Svetini je kar pri nepremičninskem podjetju (in ne na banki) najela za 200.000 evrov posojila. Zanj ni dobila soglasja ministrstva za finance, zadolžitve ni načrtovala v proračunu. Podobno se je lotila kupovanja 500.000 evrov vrednih poslovnih prostorov. Za nameček je nato ustanovila gospodarsko družbo ŠportTinK, ki naj bi se sicer ukvarjala z razvojem športa, kulture in turizma v občini, a se na koncu dejansko ukvarjala s finančnimi posli teh dveh naložb in dodatnim zadolževanjem občine. Računsko sodišče ugotavlja, da bo družba ŠportTinK že leta 2017 zašla v resne likvidnostne težave. Reševati jih bo morala občina, ki ji je dala poroštvo za posojila. Občina je medtem zaradi ukvarjanja z omenjeno družbo ostala dolžna drugim upnikom.
Lahko pomagajo, a v mejah zakona
Vsaj v ajdovskem in bovškem primeru so občine z nakupi deležev napol propadlih podjetij reševale delovna mesta in socialno stisko lokalnega okolja. Vesel je jasen: »Občina podjetja s težavami ne bo rešila. V tem primeru naj se stoično umakne.« Lahko pa seveda na drugačne načine in s spodbudami, ki ji jih zakon dopušča, pomaga zasebnikom, ki so pripravljeni v to reševanje vstopiti.
