Kazalnik zaupanja potrošnikov raste. Tako je bil decembra na mesečni ravni višji za 4, na letni pa za 8 odstotnih točk, od povprečja minulega leta je bil višji za kar 12 odstotnih točk. Vrednost zaupanja se je zvišala zaradi bolj optimističnega pričakovanja potrošnikov za prihodnjih 12 mesecev predvsem glede varčevanja, gospodarskih razmer v Sloveniji, finančnega stanja v gospodinjstvih in ravni brezposelnosti. Kazalnik zaupanja potrošnikov je bil najnižji od leta 2012 do leta 2014, torej od obdobja druge vlade Janeza Janše do vlade Alenke Bratušek.
Včeraj objavljeni statistični podatki kažejo, da so se cene novih stanovanj in družinskih hiš v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi z drugim trimesečjem v povprečju znižale za 6,9 odstotka. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so se v povprečju znižale za 2,8 odstotka, vendar je bil obseg prometa večji. Nepremičninski strokovnjak Frano Toš iz Interdoma opozarja na majhnost in omejenost nepremičninskega trga pri nas. »Zato lahko sprostitev določene količine stanovanj iz stečaja podjetja denimo v Ljubljani zelo vpliva na cene nepremičnin,« opozarja. Trg tako zelo niha. Bili smo namreč že priča rasti cen, zdaj pa se spet nižajo, čeprav bi pričakovali, da se bodo zaradi izboljšanja zaupanja potrošnikov, večjega zaposlovanja in rekordno nizkih cen stanovanjskih posojil začele cene postopoma zviševati. Po njegovem mnenju se v ozadju skriva tudi razmeroma agresivna politika avstrijske banke Hypo.
Na vidiku oživitev trga
Povpraševanje po nepremičninah počasi oživlja. »Če bi bila danes na trgu ponudba večja in bolj razporejena, bi se močni vzponi in padci cen bolj izenačili,« dodaja. Dolgoročni trendi se kažejo že zadnje leto in pol: trg se prebuja, cene nepremičnin pa počasi rastejo.
In kaj se se skriva za podatkom, da so se cene novih družinskih hiš znižale za več kot 14 odstotkov? »Tu gre predvsem za prilagajanje cen objektov, ki imajo določene, predvsem slabe lastnosti in za boljši denar ne gredo na trg. To je odplakovaje starih napak,« meni Toš. Tovrstne objekte namreč kupujejo ljudje, ki jim je najpomembnejša cena. Tako namesto stanovanja v mestnem središču raje kupijo družinsko hišo na obrobju. »Vsekakor je dejstvo, da smo priča izboljševanju gospodarskih razmer, da se število brezposelnih zmanjšuje in da imamo rekordno ponudbo bančnih posojil z ugodnimi pogoji. Zelo pomemben je optimizem med ljudmi, saj se nič več ne bojijo za prihodnost in se tudi lažje odločajo za nakup nepremičnin,« dodaja sogovornik. Primerjave z razmerami v letih 2007 in 2008 niso mogoče, saj so bila to ekscesna leta tako po obsegu prometa kot tudi po cenah nepremičnin.
