»Welcome back, baby!« (dobrodošla nazaj, miška) se je po uspešni vrnitvi rakete falcon 9 iz vesolja in njenem varnem pristanku v bližini floridskega Cape Canaverala na twitterju razveselil ustanovitelj komercialnega vesoljskega podjetja SpaceX Elon Musk. Muska sicer poznamo kot ustanovitelja Paypala in podjetja električnih avtomobilov Tesla, njegovemu vesoljskemu podjetju pa je zdaj kot prvemu uspelo odpeljati tovor v vesolje in z uporabljeno raketo pristati nazaj na Zemlji v navpičnem položaju ter ostati v dovolj dobrem stanju za ponovni polet. Z najnovejšim podvigom se Musku nasmiha preseganje še enega mejnika pri izpolnjevanju cilja, zadanega ob ustanovitvi podjetja SpaceX leta 2002. Razvoj raket za večkratno uporabo bo namreč še zmanjšal stroške izredno tekmovalne vesoljske industrije.
Strošek je bil tudi eden glavnih razlogov, zakaj so pri Nasi ukinili misije v javnosti priljubljenega črno-belega raketoplana. Vesoljsko plovilo, ki je bilo namenjeno prevažanju tovora in posadke v vesolje in nazaj, je namreč že uporabljalo raketni sistem, ki ga je bilo mogoče ponovno uporabiti. Do leta 2011, ko je v vesolje poletela zadnja odprava raketoplana, so od 135 odprav s po dvema raketama izgubili zgolj štiri. Raketi, ki sta plovilo Atlantis ponesli na zadnji vesoljski polet, pa sta vsebovali tudi dele, ki so imeli za seboj že 59 odprav.
V vesoljski tekmi uspešen tudi Amazonov Jeff Bezos
Laični ljubitelji vesoljskih misij si bomo kot glavno razliko med Muskovo raketo za večkratno uporabo in raketami, ki so v vesolje ponesle Nasina vesoljska plovila, verjetno zapomnili, da so se ta iz vesolja vračala s pomočjo padala in zato varneje padla v ocean kot zares pristala nazaj na Zemlji, medtem ko je raketi falcon 9 uspel pravi navpični pristanek. Vendar je to pomembno predvsem za laike, kajti glavna razlika za industrijo se skriva v občutno nižjih stroških raket falcon 9 v primerjavi z raketoplani. Pošiljanje slednjih v vesolje je bilo kljub raketam in plovilom za večkratno uporabo občutno dražje, tudi če rakete falcon 9 niso ponovno uporabljene.
Kako huda konkurenca vlada med zasebnimi podjetji, ki se ukvarjajo z izdelavo raket in vesoljskih plovil, pa potrjuje tudi to, da kljub zgodovinskemu uspehu podjetja SpaceX to ni prvo uspešno izpeljalo vrnitve rakete in njenega navpičnega pristanka na Zemlji. Podvig je pred mesecem dni med poskusnim poletom uspel podjetju Blue Origin, ki ga financira izvršni direktor Amazona Jeff Bezos. V prestižni tekmi med milijarderji bi pogojno zmago na tem področju zato lahko pripisali tudi Bezosu, a je treba opozoriti, da je raketa new shepard precej manjša, prav tako pa so poleti rakete falcon 9 dvakrat višji. Bezosovo podjetje namreč poskuša razviti turistične rakete, ki bi vesoljske navdušence popeljale na mejo med Zemljo in vesoljem pri okoli 100 kilometrih nadmorske višine. Raketa new shepard je ob uspešni vrnitvi 24. novembra poletela do 100,5 kilometra nadmorske višine. Falcon 9 medtem leti do okoli 210 kilometrov nadmorske višine.
Pomagala je sprememba pristajališča
Muskov »vzklik« veselja na twitterju ob uspešnem pristanku falcona 9 pa lahko beremo tudi v kontekstu odprave 28. junija letos. Takrat je podjetje doživelo svoj prvi hujši udarec, ko je raketo s tovorom, namenjenim na mednarodno vesoljsko postajo ISS, razneslo kmalu po izstrelitvi. V nesreči sta bila izgubljena tako raketa kot tudi vesoljsko plovilo dragon CRS-7 s tovorom za ISS. SpaceX je želel zmožnosti rakete za ponovni pristanek preizkusiti tudi takrat. Podobne poskuse je v preteklosti sicer že lahko izvedel, a so bili vsi neuspešni. Podjetje je namreč doslej poskušalo z raketo pristati na platformah sredi oceana, tokrat pa so se odločili za pristanek na tleh. Sprememba okolja in nauki neuspešnih podvigov so se očitno obrestovali. Predvsem pa ni mogoče spregledati, da se je vesoljska tekma, ki so jo nekoč bile ZDA in Sovjetska zveza, z ravni držav velesil preselila med posamezne milijarderje.
