Izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih partnerstev je v Ribnici in dveh ptujskih volilnih okrajih zavrnila prepričljiva večina udeležencev tokratnega referenduma. Podobno preprečljivo so novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zavrnili še v prvem novomeškem okraju, Šentjurju, Lendavi, Šmarju pri Jelšah, Lenartu, Ajdovščini, Mozirju…
Rezultati nedeljskega referenduma so pokazali tudi precej drugačno naklonjenost volilcev v primerjavi z letom 2012, ko smo glasovali o družinskem zakoniku. Če so podporniki izenačitve pravic tokrat prevladali zgolj v osrčju tradicionalno bolj liberalnih okolij (Koper, Ljubljana, Maribor), se je v mavrične barve leta 2012 obarvalo precej več regij: del Primorske, del Gorenjske, širša okolica Ljubljane in Maribora, Trbovlje, Hrastnik, Celje. Tokrat so bili zakonu najbolj naklonjeni meščani v središčih treh največjih mest, vendar pa je bila tudi tam podpora nižja od tiste, ki so jo volilci izkazali družinskemu zakoniku, ki sicer ni predvideval popolne izenačitve raznospolnih in istospolnih parov. Podpora je primerjalno zrasla samo v središču Ljubljane, pa še tam komaj opazno, a se je hkrati za kar šest odstotnih točk znižala udeležba. V Mariboru in Kopru je udeležba, nasprotno, zrasla, padla pa je podpora.
Izidi referenduma kažejo, da so volilci prepričljivo zavrnili novelo zakona tudi v okrajih, v katerih je na zadnjih državnozborskih volitvah (zanesljivo) slavila SMC. Da so bili volilci največje vladne stranke pa tudi njeno članstvo o vprašanju pravic istospolnih parov močno razdeljeni, naj bi pokazale tudi nekatere interne raziskave javnega mnenja. Tega se je očitno zavedal tudi predsednik SMC in premier Miro Cerar, saj se v tokratni kampanji sploh ni pojavljal, in to kljub dejstvu, da sta tako vlada kot SMC novelo zakona podprli.
V dveh ptujskih okrajih prepričljivo proti
Na zadnjih državnozborskih volitvah sta bili stranki SMC in SDS v tretjem ptujskem volilnem okraju povsem izenačeni. Na tretje mesto se je uvrstila zunajparlamentarna SLS, ki je na tokratnem referendumu nasprotovala uveljavitvi novele zakona o zakonski zvezi. V prvem ptujskem okraju, kjer je na parlamentarnih volitvah prav tako slavila SMC, je izenačitev istospolnih parov z raznospolnimi zavrnilo veliko število udeležencev referenduma, slabih 80 odstotkov. V prvem in tretjem ptujskem volilnem okraju so pred tremi leti prepričljivo zavrnili tudi družinski zakonik. Iz prvega in tretjega ptujskega volilnega okraja sta se v parlament uvrstila Suzana Lep Šimenko in Andrej Čuš (oba SDS).
Ribniški župan o moško-ženskih odnosih
Na zadnjih državnozborskih volitvah je v Ribnici največ glasov zbrala SDS (32,11 odstotka), na drugo mesto pa se je uvrstila SMC (24,91 odstotka). Združena levica, ki je predlagala novelo zakona o zakonski zvezi, je v ribniškem okraju prejela triodstotno podporo. V parlament sta se uvrstila vodja poslanske skupine slovenskih demokratov Jože Tanko in predsednica NSi Ljudmila Novak. Župan ribniške občine je Jože Levstek, na to mesto pa ga je predlagala SDS. Levstek je z analizo sodobnih moško-ženskih odnosov v občinskem glasilu sredi leta 2012 dvignil veliko prahu. Med drugim je zapisal, da se žena ne zaveda, »da sama v vlogi vodje nikoli ne more zablesteti, ker ji manjkajo, milo rečeno, moške lastnosti, tako telesne kot duhovne«.
V Šentjurju in Lendavi prepričljiva zmaga SMC
Stranka modernega centra je bila velika zmagovalka državnozborskih volitev tudi v Šentjurju. Dobila je skoraj 37-odstotno podporo. Na drugo mesto se je uvrstila SDS (25,35 odstotka). V šentjurskem volilnem okraju sta bili izvoljeni poslanki Jelka Godec (SDS) in Anita Koleša (SMC). Družinski zakonik je v Šentjurju zavrnilo dobrih 72 odstotkov volilnih udeležencev. Tokratna udeležba je bila skoraj 38-odstotna, ob družinskem zakoniku pa 26-odstotna.
V Lendavi je družinski zakonik pred tremi leti zavrnilo slabih 70 odstotkov udeležencev referenduma. Tedaj je bila udeležba 19-odsotna, tokrat pa 27-odstotna. V lendavskem okraju je na zadnjih državnozborskih volitvah z 31 odstotki slavila SMC pred SDS (20) in NSi (12,9), v parlament pa sta bila izvoljena Jožef Horvat (NSi) in Franc Laj (SMC).
Edini mavrični župan ljubljanski
V centru Ljubljane, kjer je zakon podprlo zgolj za odstotno točko več udeležencev referenduma kot družinski zakonik, je bolj kot rezultat presenetila udeležba. Na glasovanje se je namreč odpravilo za dobrih šest odstotnih točk manj volilnih upravičencev kot leta 2012. Teh očitno ni spodbudila niti aktivna kampanja, ki jo je pred tokratnim referendumom zastavila mestna politika, tudi sicer aktivna zagovornica pravic LGBT-skupnosti. Ljubljanski grad je bil zadnjih nekaj tednov ožarjen v barvah mavrice, kar je posebno jezilo mestni odbor SDS.
Koper in Maribor
Maribor in Koper po nedeljski podpori capljata precej za prestolnico, saj je tam izenačitev pravic istospolnih podprlo še za debelih deset odstotnih točk manj udeležencev referenduma. V štajerski prestolnici se je tokrat za opredelilo slabih 57 odstotkov volivcev, v Kopru pa še nekoliko manj, medtem ko je bila v obeh okrajih leta 2012 podpora družinskemu zakoniku približno 64-odstotna. Župana se v kampanjo nista vključila.
Omenjenim trem volilnim okrajem je skupna visoka podpora stranki SMC na lanskih državnozborskih volitvah, saj je slednja povsod zbrala (skoraj) 40 odstotkov glasov. Hkrati so bili to tudi centri najmočnejše podpore Združeni levici v pripadajočih volilnih enotah.
Blaž Petkovič, Barbara Smajila
Radikalizacija volilnih okrajev
DVK
podatki
Dva pogleda na referendumski izid
DVK
podatki
