»Želel sem več kot trideseto mesto. Začel sem dobro, samozavestno, se dobro rinil v skupini, toda pri teku sem hitro spoznal, kje je moje realno stanje. Če bi želel kaj več, bi v takem stanju moral zadeti vse tarče. S Pokljuke sem potegnil najboljše. Je bilo pa v takem vzdušju užitek tekmovati. Najlepše je, da nas navijači bodrijo tudi, ko nam ne gre najbolje,« se je Klemen Bauer razgovoril v sončnem nedeljskem opoldnevu po nastopu elitne trideseterice najboljših biatloncev sezone 2015/16, s katerim je zaokrožil slovenske nastope v pokljuški (organizacijski) idili dvatisočglave množice. V teh besedah 29-letnega Ihanca je veliko podobnosti z nastopi vseh domačih zimskih lovcev. Bilo je veliko tarnanja zaradi skromnejše tekaške forme, tudi Jakova Faka. Opaznejše predstave so jim uspele le z odličnim streljanjem. Dosežki ne bodo posebej zveličavno zapisani v anale dozdajšnjih devetnajstih pokljuških tednov bojev biatlonske elite. So skromnejši kot na prvih tekmah pod Viševnikom pred natanko 23 leti s 14. mestom Boštjana Lekana.
Klemen Bauer je svoj motor gnal do skrajnosti
Prav Lekanov sokrajan je reševal čast. Na sobotnem zasledovanju je ob polčasu že vonjal deseterico, a sta mu zalet vzeli dve zgrešeni tarči (18/20), kar je bilo dovolj za 20. mesto. Nikoli, pa je bil to že njegov dvajseti nastop na Pokljuki v desetih letih, ne pomni take muke. »Že v tretjem krogu (2,5 km) sem sumil, da bo težko zneslo z energijo. Vseeno sem se trudil ostati tik za deseterico. V četrtem krogu sem že dihal na škrge, motor gnal do skrajnosti in na strelišču videl že megleno. Komaj sem stal na nogah. Bil sem v veliko težji situaciji kot v četrtek, ko sem se ustavil, dvakrat zadihal in zadel. Čeprav se mi je meglilo, sem štiri zadel, kar je dobro. V zadnjem krogu se mi je že prikazovala Marija,« je slikovito opisoval nastop 50. posamične moške tekme pod Viševnikom. Do nedeljske tekme se ni uspel regenerirati.
Interno rivalstvo
Jakov Fak je bil znova uvrščen za njim (31.), a internega rivalstva 29-letni biatlonec iz Ihana ne jemlje kot veliki večni derbi. »To rivalstvo nekateri novinarji želijo podžgati, a v taki ekipi, kot je slovenska, ni potrebe. Biatlon je tako kompleksna zadeva, da se je treba osredotočati nase. Jakov je še vedno zame referenca,« je umirjeno razložil odnos. Ko se je v cilju zgrudil, dolgo, skoraj do prihoda Miha Dovžana (59.), ni zmogel na noge. Pred novinarji ga je s prvo izjavo reševal kar Jakov Fak, njegov tiskovni predstavnik, kot se je situaciji primerno navihano znašel slednji. Naneslo je, da je bil Fak v nedeljo tudi Bauerjev navijač. Ihanec je kot predzadnji po dolgem času ujel trideseterico za skupinski start, ki ga je dobil Francoz Jean Beatrix kot številka 25.
Jakov Fak je bil na zasledovanju že na poti stare slave, popoln pri ležečih tarčah, a stoje niso padle (31. mesto). »Preveč nervoze. Želel sem še več, dobil precej manj,« je spoznal kruto biatlonsko pravilo. Niti v teku ni bil turbo Jakov, čeprav je imel po tekmi dober občutek, a ura je pokazala drugače. »To ni bilo to. Kot bi bil brez smodnika. Nisem zmogel hitreje. Tudi srčni utrip ni šel višje kot do 192 udarcev, običajno gre višje,« je potožil. Na veliko razočaranje tako v nedeljo ni bilo mesta za aktualnega svetovnega prvaka iz Kontiolahtija in zmagovalca zadnje tekme v Sibiriji ob koncu sezone. Pet let, če je bil le zdrav, je bil del boja v najmodernejši disciplini. »Težko, zelo težko je bilo gledati tekmo,« je priznal Bauerjev navijač.
Stota tekma rezervirana za biatlonke in Lauro Dahlmeiner
Teja Gregorin jo je zaznamovala s strelsko »ničlo« in napredovala kar za 26 mest, na 21. mesto. »Po sprintu sem bila tako živčna, da nisem vedela, kam bi se dala. In sem pletla. Očitno je to pravi način do uspeha,« je recept našla Teja Gregorin, ki je glede na tekaško formo iztisnila maksimum in najboljši dosežek decembra. V zadnjem krogu je prehitela najboljšo Ukrajinko Julijo Džimo. To ima nekaj prestižnega rivalstva zaradi trenerskih rošad pred sezono z Urošem Velepcem, a to seveda ni zadoščenje. Nedelja je bila brez Gregorinove. Predsednik panoge Marko Dolenc je po sobotni tekmi sklical dvourni (krizni) sestanek z reprezentančno zasedbo. »Krizni ni pravi pridevnik, smo se pa pogovorili in bilo je pozitivno konstruktivno. Pričakovali smo več v decembru. So svetle plati, kot je Klemen, Miha. Dosežki Jakova manjkajo, a če bi mu uspel kakšen odmeven dosežek, situacija na splošno ne bi bila nič drugačna. Niti v primerjavi z lansko. Tek je na splošno katastrofalno slab. Cilji, omenjeni pred sezono, so se sfižili, zdaj smo jih revidirali in usmerili proti SP v Oslu. Tomaš Kos ima našo popolno podporo tudi naprej,« je kratek komentar Dolenca. Nadaljevanje sezone je, kot se govori, lahko znova na Pokljuki, saj je kljub ogromnemu nemškemu interesu vprašljiva tekma v Oberhofu zaradi pomanjkanja snega.
Pokljuka, izidi, moški, zasledovalno: 1. Schempp (Nem) 30:46 (0), 2. Fourcade (Fra) + 16,6 (1), 3. Šipulin (Rus) + 23,4 (2), 20. Bauer + 2:16 (2), 31. Fak + 2:57 (4), 59. Dovžan (vsi Slo) + 8:13 (8), skupinski start: 1. Beatrix (Fra) 35:33, 2. Svendsen + 0:00,3 (1) 3. Bjoerndalen (Nor) + 2,5 (2), 30. Bauer + 3:40 (4), skupno: 1. Fourcade 384, 2. Bjoerndalen 337, 3. Schempp 331, 32. Bauer 81, 37. Fak 65, ženske, zasledovalno: 1. Dahlmeier (Nem) 30:08 (0), 2. Dorin Habert (Fra) + 0:18 (0), 3. Makarainen (Fin) + 0:55 (1), 21. Gregorin (Slo) + 2:56 (0), skupinski start: 1. Makarainen 34:40, 2. Soukalova (Češ) + 0:11 (0), 3. Počufarova (Rus) + 0:27, skupno: 1. Soukalova 359, 2. Dorin Habert 345, 3. Hildebrand (Nem) 307, 41. Gregorin 46.
