V soboto in nedeljo so potekali protesti zoper bodečo žico v Istri in ob Kolpi. V Istri so zbrani z obeh strani meje v soboto poudarjali enovitost istrske regije in oblasti pozivali k bolj humanemu ravnanju. »Leta 1942 je bilo zadnjič, ko se je postavljalo žico v takšnih dimenzijah okoli Ljubljane. Ne moremo dovoliti, da naša vlada leta 2015 dela isto kot fašistični okupatorji,« je dejal eden od organizatorjev protestov na Brezovici pri Gradinu in Dragonji Luka Juri. Spomnil je, da begunci, ki jim je žica namenjena, na begu pred vojno prepotujejo tisoče kilometrov in da jih takšna »žička«, kot se je izrazil, ne bo ustavila. To potrjujejo naša poletna opažanja z Madžarskega, kjer sta bila Dnevnikova reporterja priča, kako so begunci enako žico prestopili v manj kot minuti.
Priložnost za odbojko
V Istri so združeni hrvaški in slovenski protestniki vzklikali gesla proti slovenskemu premierju Miru Cerarju, na žico so obesili lutko z njegovim obrazom in čez žico igrali odbojko. Med odbojkarji so bili tudi »profesionalci«, člani odbojkarskega kluba iz Umaga.
Po koncu protesta na Dragonji je eden od protestnikov žico prerezal in policisti so ga privedli na policijsko postajo. Iz Policijske uprave Koper so nam sporočili, da podatke o dogodku še zbirajo, potrdili pa so, da je bil domnevni storilec Hrvat. Za kakšno kaznivo dejanje je šlo – če sploh –, včeraj še niso mogli povedati.
Organizator Luka Juri nam je včeraj zatrdil, da rezanja žice ni videl, saj se je to zgodilo že po koncu shoda. Policisti so ga le prosili, naj skuša »pomiriti nekaj protestnikov«, a pravi, da je bil neuspešen.
Na generalni policijski upravi v Ljubljani so nam pojasnili, da je rezanje žice mogoče obravnavati kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Ne glede na to, ali je žica prerezana s hrvaške ali slovenske strani, je za to pristojna slovenska policija, so zatrdili.
Na spletnih omrežjih so se v zadnjih dneh pojavili pozivi k rezanju žice in celo »navodila«, kako, s kakšnim orodjem in na katerem mestu (žična ograja je namreč sestavljena iz več različnih delov) žico prerezati. Na enem od hrvaških spletnih portalov piše, da je žico najbolje »napasti« na kakšnem odročnem kraju, kjer je nihče ne nadzira. Na slovenski policiji pa so nam zatrdili, da tudi na odročnih krajih »varovanje tehničnih ovir poteka v okviru varovanja zelene meje – s patruljami«.
Ob Kolpi božična okrasitev
Tudi v nedeljo, ko je potekal protestni shod ob Kolpi v občini Kostel, so po poročanju medijev žico prerezali. Predstavnica organizatorjev Nataša Letig Žagar je za Slovensko tiskovno agencijo povedala, da so želeli s pohodom opozoriti, da je žična ograja zarezala v njihovo dolino, da bo pustila dolgoročne posledice, da otežuje življenje ljudem in divjim živalim ter da to ni pravi način za varovanje države. Vzklikali so gesla v slogu »ograja mora pasti«, žico pa so okrasili z božičnimi okraski. V protestu so se združili ljudje, ki živijo ob Kolpi, krajani, občinski svetniki, hrvaški sosedje z druge strani Kolpe in vsi, ki menijo, da je ograjevanje meje napačna poteza vlade. Na shodu je bila tudi poslanka Združene levice Violeta Tomić, ki je dejala, da so ljudje ob Kolpi namesto programa pomoči Pokolpju in gradnje ceste tretje razvojne osi dobili žično ograjo.
Predsednik hrvaške Udruge Kupa z Broda na Kolpi in predsednik tamkajšnjega mestnega odbora Davorin Klobučar je dejal, da Kolpa ni bila nikoli ločnica, kar se zdaj dogaja, pa je norost.
»Očitno so slovenske politične poteze Hrvate in Slovence združile, čeprav je sprva kazalo, da jih bodo razdvojile,« je dogajanje ob koncu tedna tedna komentirala raziskovalka na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete dr. Ana Ješe Perković. »Združili so se v zahtevi po boljši Evropi. V Pokolpju je bil na obeh straneh večji poudarek na čezmejnem gospodarskem in turističnem sodelovanju, ki ga je žica ogrozila. Govorili so o naravi in ogroženih živalih. V Istri pa so se spomnili preteklosti, simbolike bodeče žice iz časov fašistične okupacije,« ugotavlja Ješe-Perkovićeva. V obeh primerih, pravi, je zelo razveseljivo, da je žica oba naroda le še bolj povezala. ušk, sta
