Naša deželica slovi po marsičem, med drugim po lepi in raznoliki naravi in zadnje čase vse bolj tudi po odličnem vinu, vsemu temu pa lahko dodamo še nekaj skoraj nezaslišanega. Na naših tleh nastajajo penine, ki se lahko povsem enakovredno in brez trohice sramu kosajo z najboljšimi francoskimi šampanjci. S tem seveda ne mislimo na cenene penine, ki jih pri nas veleblagovnice prodajo največ in so med Slovenci na tem področju ustvarile nekakšen standard.
Bjana med najboljšimi pridelovalci penin
Vasica Biljana v Goriških brdih se ponaša z najstarejšo vinsko kletjo pri nas. Izvira z začetka 13. stoletja in stoji blizu prenovljenega srednjeveškega dvorca Dorišče. Tega je skupaj z vinsko kletjo pred prvo svetovno vojno kupil Franc Obljubek, ki gotovo ni slutil, da bodo stoletje pozneje v prav tej kleti zorele vrhunske penine, ob katerih zadovoljno predejo tudi največji poznavalci.
Zanje je zaslužen vinar Miran Sirk, pravnuk Franca Obljubka, ki je leta 1990 iz vin, pridelanih na hektarju očetovih vinogradov, začel pridelovati penine. Že takrat je začutil tržno nišo in začel kot prvi v Brdih izključno po klasični metodi pridelovati penine, in to zelo suhe. To je bila pogumna poteza, saj pri nas suhe penine niso bile poznane, okus naroda je bil povsem nasproten, naravnan na fruškogorski biser, bakarsko vodico in podobne sladke cenene izdelke. Ampak vztrajnost in stremljenje k absolutno najvišji kakovosti sta se mu izplačala. Sirk si je s svojimi peninami bjana zagotovil mesto med najboljšimi pridelovalci penin na mednarodni ravni, kar dokazujejo številne prestižne svetovne nagrade in priznanja, ki jih za penine prejema že nekaj let zapored, s čimer se je postavil ob bok bleščečim svetovnim imenom. Njegove penine, pridelane iz zvrsti chardonnayja, modrega pinota in briške rebule, so zapisane v Svetovni enciklopediji šampanjcev in penečih vin, ki sta jo predlani spisala Tom Stevenson in Essi Avellan. Sirkovi penini brut cuvee in brut rose sta kot edini slovenski v njej ocenjeni z dvema od treh zvezdic, njegova klet pa kot klet, »ki jo velja spremljati«.
Najprestižnejše nagrade
Sirk se letos ponaša s ponovno zmago na najpomembnejšem vinskem tekmovanju na svetu Decanter world wine award, kjer vina ocenjujejo največji strokovnjaki in poznavalci. Njegov največji letošnji ponos je penina brut rose, ki je na tem tekmovanju osvojila zlato medaljo šampiona srednje Evrope v kategoriji penečih se vin s ceno nad 15 funtov za steklenico, kar je doslej najpomembnejše priznanje za penine nasploh. Lani in predlani je ta penina prejela srebrno medaljo.
Na stopničkah za zmagovalce Decanterja se izmenjujejo tudi druge penine kleti Bjana, denimo brut je letos srebrn, lani je bil zlat in predlani bronast, cuvee prestige je letos zlat, lani je bil bronast in predlani srebrn. Poleg Decanterja je Sirkova Bjana blestela tudi na letošnjem svetovnem tekmovanju penečih se vin v Milanu, kjer vin niso ocenjevali ločeno glede na geografsko poreklo, torej so Bjanine penine ocenjevali v isti kategoriji s šampanjci, italijanskimi franciacortami, španskimi cavami… Bjanin brut rose je tam prejel srebrno medaljo (zlata ni bila podeljena!), njen brut enako kot denimo reserve brut imperiale kleti Moët & Chandon bronasto, bronast je bil tudi cuvee prestige 2010 v kategoriji letniških penečih se vin s časom zorenja od 36 do 60 mesecev.
Grozdje obirajo zjutraj
Takšna kakovost seveda ne pride sama od sebe. Ker Brda načeloma niso optimalna lega za pridelavo penečih se vin, je Sirk lege vinogradov izbral zelo premišljeno: »Obrnjeni so tako, da jih zjutraj najhitreje obsije sonce in posuši roso, ki lahko grozdju škodi, obenem pa popoldne grozdje ni predolgo obsijano, kar pomeni manj sladkorja, kar je za suha vina izredno pomembno.« Kakovost grozdja je ključnega pomena: »Samo popolnoma zdrave grozde potrgamo ročno, do enajste dopoldne, ko še ni prevroče, nato jih nemudoma, brez pecljanja in drozganja, narahlo stisnemo in uporabimo le izbrane frakcije mošta.« Sirk je ob tem še pojasnil, da je manj včasih več: »Ne sprašujem se, kaj bi dodal, da bi bil rezultat boljši, ampak kako lahko vrhunski rezultat dosežem s tem, kar imam.«
Da Sirk ne govori tjavdan in da so vse prestižne nagrade zaslužene, smo se prepričali, ko nam je Robert Gorjak, mednarodni ocenjevalec vin in lastnik vinske šole Belvin, njegove zelo suhe penine predstavil ob izbranih vrhunskih jedeh izpod rok Alessandra Gavagne, glavnega kuharja prestižne zamejske restavracije La Subida, okronane z Michelinovo zvezdico, ki jo sicer vodi Joško Sirk, Miranov daljni sorodnik. Vrhunska vina, sploh pa to velja za penine, so namreč po Gorjakovih besedah namenjena predvsem druženju ob izbrani hrani.
