Predstavniki 28 članic Unije naj bi se za vnovično šestmesečno podaljšanje gospodarskih sankcij do julija prihodnje leto proti Rusiji odločili zaradi še vedno neizpolnjenih ciljev iz dogovora v Minsku, torej dokler sprti strani se dosežeta politične rešitve krize, je včeraj zvečer poročal časnik Frankfurter Algemeine.
Podpora gospodarskim sankcijam proti Rusiji je sicer začela nekoliko kopneti letos poleti, ko so v Evropo začeli v velikem številu prihajati begunci z vojnih območij, predvsem iz Sirije. Vse bolj je namreč začelo zoreti prepričanje, da bo za rešitev begunske krize nujno potrebno tudi sodelovanje z Rusijo. O tem je pred časom govorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, zaradi česar se je ugibalo, da bo Nemčija spremenila svoje stališče do sankcij proti Rusiji. A Merklova podpore sankcijam ni odtegnila. Na nedavnem strankarskem dnevu njene CDU je dejala, da je bila uvedba sankcij pravilna, ne glede na to, kako zelo dobre odnose z Rusijo želijo vzdrževati.
Seehofer gre v Moskvo
Drugačnega mnenja je njen vladni kolega, vodja partnerske stranke CSU in bavarski premier Horst Seehofer, ki ne verjame, da so gospodarske sankcije, ki jih je Evropska unija uvedla proti Rusiji zaradi ukrajinske krize, učinkovite. Seehofer se tako namerava 4. februarja v Moskvi sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in z njim spregovoriti o begunski krizi ter odpravljanju njenih vzrokov, o varnostnih razmerah po svetu in o evropskih sankcijah proti državi. Seehofer je namreč prepričan, da brez Rusije številnih kriz po svetu ne bo mogoče razrešiti. »Čas je, da se vprašamo, ali bomo sankcije pustili trajati v nedogled ali bi bilo o njih treba znova razpravljati,« je dejal Seehofer, ki sicer v nemški vladni koaliciji s svojimi odstopajočimi stališči v razreševanju begunske politike zadnje mesece močno meša štrene. Glede na spremembe smeri nemške begunske politike od politike odprtih rok do zapiranja lukenj na zunanjih schengenskih mejah je Seehoferju pritisk na Merklovo uspel. Pa čeprav de facto uvedbe zgornje meje beguncev, ki jih je Nemčija pripravljena sprejeti na leto, ni uspel doseči. Omejevanje politike odprtih rok do beguncev – Merklova sicer še vedno poudarja, da bo Nemčija zmogla – je očitno padlo na plodna ta tudi med samimi Nemci. Po tem, ko je kanclerki v zadnjih mesecih podpora zaradi preveč liberalne begunske politike začela upadati, zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je s tem, kako se kanclerka v minulih tednih sooča z begunsko krizo, spet zadovoljnih nekaj več Nemcev.
