Res dobre novice za vlagatelje?

Od četrtkovega zgodovinskega zasedanja ameriške centralne banke štejemo že dneve in ne le ure. V dveh trgovalnih dneh, ki sta sledila odločitvi guvernerjev, da po več kot devetih letih spet zvišajo ključno obrestno mero, smo imeli priložnost videti dva obraza odzivov vlagateljev na borzi. Sredin je bil pozitiven, saj je odločitvi bankirjev sledilo olajšanje. To je bilo posledica popolnega ujemanja spremembe monetarne politike s pričakovanji vlagateljev, kar v letošnjem letu ni bilo pravilo – spomnimo se le septembrskega zasedanja, na katerem ni prišlo do odločitve o dvigu, čeprav je v nasprotju s pričakovanji vlagateljev odbor guvernerjev dvig v mesecih pred zasedanjem napovedoval. Po drugi strani je bil četrtkov odziv negativen, saj so ameriški borzni indeksi izgubili praktično celotno rast prejšnjega delovnega dne. Res zanimiva igra številk, ki nakazuje, da bo obdobje prihodnjih nekaj mesecev z vidika interpretacije makroekonomskih podatkov in njihovega vpliva na pričakovano monetarno politiko drugačno kot doslej.

S pričetkom obdobja dvigovanja ključne obrestne mere – mimogrede, v letu 2016 se glede na napovedi guvernerjev ameriške centralne banke pričakujejo še štirje četrtodstotni koraki – se namreč bistveno spreminja okvir interpretacij pozitivnih oziroma negativnih makroekonomskih objav. Vlagatelji so se v preteklih letih navadili na doktrino, imenovano »bad news is good news« (slaba novica je dobra novica), kar je pomenilo, da so slabe makroekonomske objave vodile v fiskalne in predvsem monetarne spodbude, s čimer je bilo poskrbljeno za rast tečajev na borzi. V trenutnih razmerah, ko se monetarna politika prek prvih dvigov ključne obrestne mere začenja normalizirati, postaja ključno, da gospodarstva uspešno obranijo solidno kondicijo, v kateri so in ki je pravzaprav vodila v dejanja iz sredine preteklega tedna. Glede na izredno previdno napoved prihodnjih dvigov jim bo to olajšala tudi ameriška centralna banka, kaj šele evropska in japonska.

borzni komentar