Najprej razčistimo z zadnjo trditvijo. Z dolžinsko mero 4,30 (razred A) in 4,33 metra (serija 1) sta oba v razrednem povprečju, a je hkrati slednji s 360 litri osnovne prostornine prtljažnika malce, prvi pa s 341 litri že precej pod omenjenim povprečjem. Še slabše je razmerje pri prostornosti v potniški kabini – z 270 (mercedes) in 269 centimetri (BMW) imata za ta segment oba nadpovprečno dolgo medosno razdaljo, a hkrati podpovprečno odmerjen prostor na zadnji klopi. Tam sta dokaj neudobna, predvsem za glavo je prostora malo, veliko pa ga na splošno ni niti spredaj. Pri čemer pridemo do zadnjega dela trditve – da ima to svoj namen. Če bi želeli narediti prostoren avto, bi to oboji namreč zagotovo storili. Tako pa sta oba v prvi vrsti in predvsem namenjena vozniku in sopotniku, medtem ko se zadaj z njima pelje bolj za silo. A na vozniškem področju oba naravnost blestita, sta na ravni najboljših, celo malenkost nad njimi. Kakovost in urejenost je pri obeh brezhibna, oba pa pri občutku za volanom stavita na športnost, o čemer pričajo že omenjen, v primeru voznika »prijeten« občutek utesnjenosti, sedeži z dobrim oprijemom, volanska obroča, ki se odlično prilegata rokam, in paketa sport line (pri BMW) in AMG line (pri Mercedesu), ki pomenita še kup športno naravnanih dodatkov in detajlov.

Izjemen občutek za volanom se pri obeh prenese tudi na cesto, na kateri se, čeprav je pri testnih primerkih 2-litrski BMW-jev turbodizel premogel malce več moči od 2,1-litrskega Mercedesovega (150:136 konjev oziroma 110:100 kilovatov), razlika pri voznih lastnostih ni poznala. Do hitrosti 100 km/h je prvi ob asistenci 6-stopenjskega ročnega menjalnika sicer pospešil malce hitreje od drugega (8,4:8,8 sekunde), ki mu je pomagal 7-stopenjski samodejni, medtem ko pri odzivnosti pri višjih hitrostih (oba imata najvišjo 210 km/h) in porabi – mercedes nam je popil 6,9, BMW pa 6,8 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov – ni bilo omembe vrednih razlik. Za nameček je obema k že tako dobri legi na cesti pomagal še že omenjeni štirikolesni pogon, s katerim sta se po ovinkih peljala kot po tračnicah. Kar se splošnega udobja tiče, je bil izostanku samodejnega menjalnika navkljub malce bolj prijazen BMW, predvsem na račun motorja v Mercedesu, ki nas je včasih prisilil celo k bolj glasnemu poslušanju avdio sistema. In ko smo že pri njem – upravljanje z glasbenimi vsebinami, telefonskim imenikom in drugim, kar je odvisno od povezljivosti s telefonom, pa tudi s potovalnim računalnikom in drugimi funkcijami, je hitrejše in uporabniku prijaznejše v BMW. Saj se tudi Mercedesovega voznik hitro navadi, a pri njem za vsak ukaz potrebuješ korak več.

Kar se cene tiče, sta si blizu – in oba sta draga. Osnovni mercedes A 200 d 4Matic stane 31.300 evrov, BMW 1 118d xDrive pa 30.350. Za ta znesek sicer nudita veliko opreme, malce dodatkov, ki vse skupaj olepšajo in vozniku olajšajo vožnjo, pa ceno testnima primerkoma dvigne do okrog 40 tisočakov. Pri čemer tudi ti ceni ne pomenita, da imata vse, saj bi lahko imela še marsikaj, kar nudijo tudi skorajda polovico cenejši avtomobili enakega razreda. A naj to ne zveni kot očitek. Gre pač za premijski znamki in tako kot na vseh področjih se tudi tu plača ime, ki konec koncev še zdaleč ni samo to. A v tem razredu zagotovo prinese manj kot v kakšnem višjem...

Več fotografij na www.dnevnik.si