Vinska klet Bjana deluje od leta 1990 in menda so prvi v Sloveniji, ki so začeli s pridelavo suhih penin, ki jih je v zadnjih letih kot izjemne prepoznala vsa slovenska javnost. Predvsem strokovna. Miran Sirk, alfa in omega vinske kmetije, pravi, da je pri njih doma, v briški vasici Biljana, najstarejša vinska klet pri nas. Bojda izvira iz začetka 13. stoletja. Sirk, ki je znanje o vinu nabiral tudi na Biotehniški fakulteti, je začel pridelovati penine po klasični ali šampanjski metodi iz grozdja, pridelanega na hektarju očetove zemlje. Zdaj je posestvo temeljito razširil, njegove penine imajo že kopico mednarodnih nagrad. Napolni kakih 40.000 steklenic penin (Penina Brut – 16 evrov na spletni trgovini pri Koželju, Brut Rose, Brut Zero in Cuvee Brut Prestige). Za penine uporablja chardonnay in modri pinot kot tipični šampanjski vrsti, da bi poudaril briško okolje, pa dodaja tudi rebulo. Ob penečih vinih imajo pri Bjani tudi mirno rdečo zvrst vina, to je cuvee Status, ki mu bodo v prihodnosti dodali tudi beli cuvee. Mimogrede, kaj gre najbolj k Bjaninim peninam? Vse vrste morske hrane in rižote na belo, še najbolje s parmezanom.
Domačija v Dobrovem v Brdih iz 19. stoletja je znana predvsem po enologu Zvonimirju Simčiču - Miru (1921–2008), velikem strokovnjaku za rebulo. S peninami se je začel ukvarjati po svoji upokojitvi in jim dal ime svojega očeta Ciril-Metoda Simčiča - Medota (1882–1974). Zdaj posel vodita sin Igor in vnuk Simon, družina pa je vsaj toliko kot po peninah znana po jadrnici Esemit. Na domačiji ustvarjajo tri peneča vina: Medot Brut (pri Koželju je 16,47 evra), Medot Rosé in Medot Millésime. Vsa so pridelana po šampanjski metodi. Poleg penin imajo tudi mirno vino, rumeno rebulo.
Silverij Vuga je skupaj z Borisom Gašparinom pred dvajsetimi leti začel vinsko zgodbo s peninami. Posel s kakšnimi 50.000 steklenicami različnih vin, predvsem pa penin, zdaj ob pomoči enologa Mirana Vodopivca nadaljujeta vnuka Taras in Tadej Gašparin. Večino vinogradov imajo v Kozani v Brdih, je pa dobro vedeti, da družina hkrati vodi eno najboljših restavracij v Sloveniji, Pikol pri Novi Gorici. Da bi razumeli, kje so cenovno, smo preverili ceno njihovega osnovnega penečega vina Silveri Cuvee Brut: na spletu je okoli 15 evrov.
Aleš Kristančič, najprepoznavnejši slovenski vinar in mojster spektakla, ob kakih 200 tisoč steklenicah različnega vina na trgu ponuja tudi svoji penini Puro in Puro rose. Gre za nefiltrirani penini, ki ju je treba odpirati s posebnimi napravami, ali kot pravi Tomaž Sršen: »za alternativce in ljubitelje posebnosti«. Mojster iz Cegla v Brdih ustvarja na kmetiji iz leta 1700, ki je last njegove družine že od leta 1820. Mimogrede, polovica posestva je na italijanski strani. Cena penine Puro v ljubljanski vinoteki Movia je 25 evrov, enako je z rosejem.
Prvi na naši lestvici, ki ni iz Brd, je z Bizeljskega. Miha Istenič je bil dolga leta mojster pri državnem Slovenijavinu (in vratar jugoslovanske nogometne reprezentance), leta 1968 pa je kupil v Stari vasi zapuščeno kmečko hišo in 10 arov vinograda. Prva penina je bila narejena po klasični metodi z imenom hčerke Barbare. Zdaj, ko vajeti počasi prevzema sin Miha, pridelajo okoli 200.000 steklenic vina na leto. In medtem ko publika ljubi penini Miha in Barbara (12,59 evra v Mercatorju), se stroka zanaša na No.1 in Gourmet brut prestige nature (28,90 evra pri eVinu).
Eden najbolj značilnih briških vinarjev, Marko Skočaj iz Cegla, ki vina prodaja pod imenom Dolfo, se je šele pred kratkim lotil penin. Še vedno pa ostaja velik proizvajalec mirnih vin, kakih 45.000 litrov jih gre letno iz njegovih kleti. Gredič belo, merlot reserve, cabernet sauvignon reserve, gredič rdeče so njegovi favoriti, pri peninah pa je na trgu samo ena, ki jo bolj kot publika cenijo strokovnjaki. Menda gre za eno najboljših (zelo) suhih penin pri nas z imenom Spirito brut nature iz chardonnaya (80 odstotkov) in modrega pinota (20 odstotkov). Trenutno se ga da dobiti za 18 evrov.
Mihael in Carolina Jakončič sta v Kozani leta 1847 oživela kmetijo in posadila prve vinograde. Zato pri Jakončičevih to leto štejejo za začetek svoje vinske poti, ki jo je moderno zasnoval Igor Jakončič, zdaj pa jo pelje njegov sin Aljoša. Med mirnimi vini se lahko pohvalijo predvsem s serijo vin Carolina, ki sodijo v najvišji rang njihove proizvodnje, rdeča Carolina pa je za mnoge najboljša slovenska rdeča zvrst. Pri peninah imajo tudi penečo Carolino (22 evrov), v zadnjem času pa najbolj hvalijo njihovo penino z imenom Mosaic (15 evrov).
Klet v Brdih, v Dobrovem, je ena redkih v Sloveniji, ki ji je po osamosvojitvi uspelo obdržati visoko raven pridelave in kakovosti vina. Pravijo, da ob dobrih letinah lahko dajo na trg okoli 7 milijonov litrov vina. To seveda pomeni, da lahko ponudijo vina od namiznih do najkakovostnejših. In seveda tudi različne penine. V zadnjem času iz njihove kleti prihaja penina Gašper, pa peneči muškat in peneča rebula, ponujajo tudi serijo penin Bagueri in Quercus. Gašperja je mogoče dobiti v Hoferju že za 7 evrov, Bagueri brut pa je 13,20 evra.
Največji pridelovalci penin v Sloveniji so doma v Radgoni. Srebrna in zlata radgonska penina sta pojem med pivci. Mimogrede, samo srebrne radgonske (7 evrov pri najboljšem sosedu) prodajo vsako leto več kot milijon steklenic in grdo bi bilo, če bi tako uspešen napitek kritizirali samo zato, ker vsebuje preveč sladkorja. Naši štirje ocenjevalci Radgono vseeno cenijo, zaradi uspešnosti, pa tudi zaradi določenih penin, ki presegajo njihova običajna vina. Zlata radgonska penina brut nature 2007, recimo, je bila letos najbolje ocenjeno peneče vino na 18. slovenskem vinskem festivalu.
Puklavec and Friends, kot je polno ime lastnikov nekoč ormoške in ljutomerske kleti, se dičijo praktično s sedmimi milijoni steklenic na leto, in ker imajo velike možnosti, imajo tudi kar nekaj penin. Štajersko podjetje s sedežem v Amsterdamu in, kot pravijo, eno najmodernejših kleti v Evropi ima ob mirnih vinih na voljo sedem penečih. Po metodi charmat jih je pet iz družine Jeruzalem Ormož, pa še eno polsladko Ljutomerčan, ki ga ponuja samo Hofer. Sedmo in najprestižnejše je seveda najbolj suha Gomila (17 evrov pri Koželju), narejena po šampanjski metodi.
