Cena, ki jo je Slovenija plačala za trenutno 137,5 kilometra postavljene bodeče žice, je dobrih 1,9 milijona evrov. Material, ki vključuje žico, stebre, sponke in vijake, je dobavilo 21 različnih dobaviteljev. Povprečna cena je 13,92 evra na tekoči meter, so nam pojasnili v vladi. Še do včeraj so imeli ti podatki, zbrani iz različnih dokumentov, oznako interno oziroma tajno. Včeraj popoldne pa se je vlada na naše ponovno vprašanje vendarle odločila razkriti vsaj ceno žice. »Če govorimo zgolj o kolutih žice, torej enem izmed sestavnih delov, je povprečna cena 10,8 evra na tekoči meter,« so nam odgovorili. »Moramo pa opozoriti, da tolikšna cena velja za žico, raztegnjeno na 10 metrov. Vsak kolut pa je mogoče raztegniti tudi bolj, denimo na 14 metrov,« pravijo.
Deset metrov rezil v spirali
To v drugačno luč postavlja tudi naše že objavljene preračune na podlagi podatkov, ki smo jih minuli teden pridobili od madžarske vlade, ki je Sloveniji doslej prodala največ žice, 24.000 kolutov. Deset metrov »na kolut« ne pomeni deset metrov povsem raztegnjene žice, kot smo napačno razumeli Madžare, temveč deset metrov žice »na terenu«, ko je raztegnjena v spiralo.
Vlada je ponudnike žice, ki ustreza Natovim standardom in ima po obodu razporejena ostra rezila, iskala tudi v Sloveniji, vendar jih pri nas ni (eden jo sicer ponuja po spletu, a je nima na zalogi). V vladnih vrstah poudarjajo, da je bilo pridobivanje ponudnikov iz tujine na začetku »večji izziv«, nato pa so začele ponudbe kar prihajati.
Ceni žice je treba prišteti še stroške postavljanja. Zasebno podjetje Minis iz Žalca, ki žico postavlja, kot smo prvi poročali, je z ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) sklenilo posel, vreden 250.000 evrov. Še en, nepojasnjen posel tega podjetja z državo pa je vreden 452.010 evrov. Najverjetneje gre prav tako za postavljanje ali pa za posredniški nakup žice. Domačih posrednikov pri nakupu naj bi bilo po naših informacijah sicer več.
Več kot toliko vlada o dokumentih o žici, označenih z oznakama interno in zaupno, za zdaj ne želi razkriti. Iz doslej prejetih odgovorov različnih ministrstev je mogoče razbrati, da gre za najmanj tri dokumente o nakupu žice. Dva se nanašata na nabavo, ki poteka prek zavoda za blagovne rezerve oziroma ministrstva za gospodarstvo. Eden pa je dokument ministrstva za notranje zadeve, ki opredeljuje postavljanje žice na teren. Razkritje dokumentacije v celoti bi lahko škodovalo skladnemu upravljanju zunanjih meja in mednarodnim odnosom ter varnosti Republike Slovenije, trdijo na MNZ.
Hrvaška proti Sloveniji v Bruslju
Po petih protestnih notah namerava Hrvaška zaradi postavljanja žice proti Sloveniji sprožiti tudi postopek pred evropsko komisijo, je napovedal hrvaški notranji minister Ranko Ostojić. »To je zapravljanje denarja in sramota za EU,« je dejal minister in poudaril, da na hrvaški strani ni nikakršnih kršitev, ki bi postavljanje žice opravičevale. Slovenski premier Miro Cerar je včeraj dejal, da za postopek Hrvaška nima pravne podlage. Dodal pa je, da ima »informacije«, da namerava Hrvaška večje skupine beguncev pošiljati prek Istre v Italijo, kar opravičuje postavljanje žice. Ta naj bi begunce »usmerjala« proti mejnim prehodom, kjer bi jih Slovenija sprejela, oskrbela in poslala naprej. »Ker smo se v politiki tako kot večina ljudi v Sloveniji odločili, da želimo živeti v varni državi, je nujno, da našo državo zavarujemo pred predvidenimi zadevami, ki nas čakajo,« pa je na naše vprašanje, ali bo podprl zahtevano podiranje ograje, odgovoril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. »Vsa politiziranja na aktualnem dnevnem področju so v tem trenutku smešna. Naredili bomo vse, da bomo ostali v evropskem prostoru, v prostoru, ki nam omogoča, da se naše gospodarstvo lahko razvija, izvaža, komunicira. Da to naredimo, pa so potrebni tudi preventivni, neljubi ukrepi. Odstranili jih bomo takoj, ko se bo nevarnost, ki nam preti, odstranila ali zmanjšala.« Za kakšno nevarnost gre, minister Počivalšek ni povedal.
Žrtve fašizma v tržaški Rižarni
Ob več napovedanih protestih v Beli krajini in v Istri, ki se bodo odvili jutri in v nedeljo, so se oglasili tudi muzeji z istrskega območja od Reke do Izole. »Direktorji in ravnatelji istrskih muzejev in galerij si prizadevamo za preseganje meja in širjenje zavesti o univerzalnem pomenu kulturne dediščine ter pripadnosti skupnemu prostoru, ki ga zaznamuje večkulturnost in večjezičnost,« je zapisalo petnajst muzejskih predstavnikov v pismu premierju Cerarju. »Postavitev bodeče žice na simbolni in materialni ravni škoduje medsosedskim odnosom, razvoju kulturnega turizma in skupnim prizadevanjem za popularizacijo tukajšnje kulturne dediščine, v sebi pa nosi nevarno sporočilo, ki je naperjeno proti kulturi, svobodi, ustvarjalnosti in sožitju.«
V Iniciativi za demokratični socializem obalno-kraške regije so se spomnili tudi zgodovinske simbolike. »V tržaški Rižarni, nekoč obdani z bodečo žico, so še danes vidni boleči ostanki fašistične okupacije, še danes ostajajo boleči spomini tistih, ki so prestali internacijo in mučenje,« so zapisali v odprtem pismu. Spomnili so se partizanskih žrtev slovenskih, italijanskih in hrvaških borcev. »Življenja so dali, ker so verjeli v enotno in svobodno Istro, v Istro, v kateri ne bo prostora za tiranijo, žice ali diskriminacijo pripadnikov različnih narodnosti, ki živijo v sožitju na tem območju. Njim je bilo popolnoma jasno – Istra ni slovenska, Istra ni hrvaška, Istra ni italijanska, niti ni Istra zaprta za pripadnike drugih ver in narodnosti.«
Protestno srečanje s premierjem Mirom Cerarjem so napovedali tudi župani istrskih obmejnih občin iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Za obisk pri Cerarju so pooblastil hrvaškega župana Istre (istrskega območja) Valterja Flega.
