Predolgo vztrajanje Feda pri nizki obrestni meri in morebitnem nastopu recesije bi lahko zopet izzvalo nestandardne ukrepe Feda, kot je novi krog kvantitativnega sproščanja, a bi bilo v tokratnem primeru zelo težko izvedljivo. V sredo zvečer je tako Fed brez glasu proti dvignil obrestno mero za 0,25 odstotne točke (z razpona 0–0,25 na 0,25–0,5). Po sedmih letih se je tako končalo obdobje ničelnih obrestnih mer. Verjetnost dviga obrestne mere pred zasedanjem Feda je bila izjemno visoka, tako da to ni bilo presenečenje za vlagatelje, odprto je ostalo le vprašanje, v kakšnem tempu bo Fed v prihodnje dvigoval obrestno mero. Predsednica Feda Yellenova je napovedala, da bodo prihodnji dvigi obrestne mere postopni in da čakajo ameriško ekonomijo v letu 2016 štirje enaki dvigi obrestne mere. Do konca leta 2016 naj bi ta znašala 1,375 odstotka. Za leto 2017 so projekcije na 2,375 odstotka in 2018 na 3,25 odstotka. Cilj za dolgoročno obrestno mero naj bi bil zastavljen pri 3,5 odstotka, kar bo po vsej verjetnosti težko dosegljivo, saj lahko v vmesnem obdobju pride do recesije. Trgi so se po objavi dviga obrestne mere odzvali pozitivno, še bolj pa evropski indeksi. Nemški DAX je bil včeraj v času pisanja več kot 3 odstotke v plusu. Precej negativno se je odzvala cena nafte WTI, ki je strmoglavila za slabih 5 odstotkov. Vseeno se pričakuje, da se bodo zaradi transparentnosti Feda in odločitve o počasnem dvigovanju obrestne mere delniški trgi spet premikali v pozitivnem duhu.
Po 40 letih je senat včeraj zvečer v ZDA odločal tudi o prepovedi izvoza surove nafte (odločitev v času pisanja komentarja še ni bila znana). Z nastopom renesanse »oil shale« v ZDA je ta ukinitev prepovedi izvoza sicer dobrodošla, a vseeno ne pomeni, da bo prišlo do zmanjšanje svetovne ponudbe nafte. Tudi če ZDA odobrijo izvoz surove nafte, bi bili transportni stroški visoki, če bi nafto prevažali do Evrope. Bo pa vseeno postala ameriška nafta resna alternativa večjim proizvajalcem, kot sta Rusija in Savdska Arabija. Tržni udeleženci bi lahko s to odločitvijo poglobili vojno za ohranjanje svetovnega tržnega deleža, kar pa je slabo za ceno nafte.
