Zakonodaja namreč prepoveduje in omejuje ravno tiste prakse, na katerih temelji industrija preprodaje in analize osebnih podatkov, s tem pa povzroča nemalo preglavic podjetjem, ki na teh praksah snujejo svoj komercialni uspeh.

Poleg tega je v svežnju omenjena razširjena pravica do pozabe, ki od podjetij zahteva, da morajo na zahtevo uporabnika izbrisati vse njegove podatke, razen če za to obstajajo posebni pogoji (svoboda do izražanja). Podjetja, kot je Google, so že opozorila, da bo tako določilo težko izvajati, a se je treba zavedati, da gre spet za bitko interesov in ne za dejansko tehnično težavo izbrisa.

Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zasebnostjo in komunikacijsko varnostjo, so že opozorili, da sporazum rešuje samo osnove in da mu manjka širine. Da bodo težave zagotovo nastale pri implementaciji in izvajanju nadzora. Da se bo šele izvajanje zakonodaje pokazalo, kako dobra je v resnici.

Skoraj vzporedno se na ameriških tleh bitka za zasebnost odvija v nasprotno smer. Zloglasni predlog CISA (Cybersecurity Information Sharing Act), ki dovoljuje zbiranje in izmenjavo podatkov med zasebnim in javnim sektorjem brez vmesnih varoval (Facebook bi tako lahko uporabniške podatke posredoval neposredno organom pregona) in so ga že večkrat sesuli v senatu, je zdaj vezan na sklop zakonodaje o proračunu, ki bo skorajda zagotovo sprejet. Tako taktiko sprejemanja nepriljubljene zakonodaje so v preteklosti uporabili že večkrat in očitno bo tudi tokrat uspela.

A tudi Kitajska še ni rekla zadnje besede. Čeprav so nedavno z ZDA podpisali sporazum o kibernetskem nenapadanju (in ga še isti dan kršili), je kitajski predsednik Xi Jinping na srečanju World Internet Conference v kitajskem Wuhzenu govoril podobno kot ameriški predsedniški kandidat Donald Trump. »Internet je treba regulirati« in »odprt internet je leglo terorizma« zveni zelo podobno v kitajščini in v ameriški angleščini.

Tako lahko na obeh straneh Atlantika vidimo počasno premikanje tektonskih plošč na področju interneta in spletne komunikacije. Evropa se s takimi zakonodajnimi postopki jasno postavlja nasproti vedno bolj problematičnim Združenim državam Amerike, kjer v imenu boja proti terorizmu uvajajo vedno strožje, vedno manj nadzorovane in vedno bolj invazivne postopke za zbiranje podatkov o uporabnikih interneta. Kdo bo zmagal, bomo tako kot vedno odločili uporabniki. S svojo podporo in tišino.