Kaj pravi KC v zvezi z otroki? Biblija: »Kdor ljubi svojega sina, rabi šibo«. In: »Pripogibaj mu tilnik v mladosti in ga tepi po strani, dokler je majhen, da ne bo trdovraten in ti nepokoren.« Škof Slomšek: »Kjer ni pri deci šibe strahovalke, tudi pokorščine ni.« Če otrok udari starše, ga je po katoliški Bibliji treba kar ubiti, saj tako piše v 2. Mojzesovi knjigi, ki je seveda po cerkvenem nauku božja beseda. Poleg tega cerkev otrokom ne priznava verske svobode, saj jih brez njihovega soglasja včlanjuje v svojo organizacijo in pri krstu celo posega v njihovo dušo. Kaj pa pravi cerkev o ženskah kot delu družine? Tudi to je dejal papež Pij II.: »Ko vidiš žensko, misli, da je hudič! Je neke vrste pekel!« »Bistvena vrednota žene je v njeni sposobnosti rojevanja in njeni gospodinjski koristi,« je izustil veliki cerkveni učitelj Tomaž Akvinski. In še enkrat Akvinski: »Ženska je napaka narave (...), s svojim presežkom vlage in s svojo podtemperaturo je telesno in duhovno (...) manjvredna (...), neke vrste pohabljen, zgrešen, spodletel moški... Polno udejanjanje človeške vrste je samo moški.« Izjavi sv. Pavla iz Biblije: »Ne dovolim pa, da bi ženska poučevala, tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Tiho naj bo.« In: »Kakor v vseh Cerkvah svetih naj žene tudi v vaših Cerkvah molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava. Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena govorila v Cerkvi.« Zelo poniževalno o ženskah. To je cerkvena zaščita otrok in žensk!
Po cerkvenem nauku mora biti krščenec, torej tudi oče, mati in otrok, poslušen cerkvenim predstojnikom in jih ubogati. Ti torej niso svobodni, temveč so podrejeni cerkvi. Jasno je torej, da KC družine ne smatra kot skupnost svobodnih in enakopravnih odraslih oseb, ki imajo otroke, temveč jo smatra kot sredstvo za dosego svojih interesov. Sicer pa je družina po meri KC naslednja: otrok nova stvar (to se zgodi pri krstu), mati stroj za rojevanje in gospodinjenje ter oče »bog i batina« oziroma glava žene, vsi trije pa morajo ubogati cerkev, jo financirati in širiti vero, v primeru nepokorščine pa jim sledi večni pekel. Za takšen tip družine si prizadeva KC, kajti če se to podre, se zamaje tudi KC. Če je vedno manj klasičnih družin, je vedno manj krstov dojenčkov in s tem vernikov in novcev. Istospolne družine so zato zanjo nevarnost. Zato je proti njim in jih diskriminira.
Dejstvo torej je, da se cerkev na referendumu ne bojuje za otroke in družino, temveč zase in za svoj privilegirani položaj v družbi. Otroci in družina so samo krinka in sredstvo za zavajanje javnosti in svojih vernikov.
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah
