»Zavod RS za transfuzijsko medicino (ZTM) letos zaznamuje 60 let obstoja. Jaz sem starejši od zavoda, in to po zaslugi zavoda,« je bistvo obstoja in dosežek transfuzijske medicine strnil Jože Faganel, predsednik Društva hemofilikov Slovenije.
Ima hemofilijo A težke stopnje, ki je v času njegovega otroštva pomenila gotovo smrt do 15. leta starosti. Leta 1954 je bila za hemofilike od tveganju izkrvavitve edina možnost zdravljenja transfuzija sveže krvi, iz katere so se faktorji strjevanja krvi hitro porabili. Leta 1955 je kot prvi bolnik v Jugoslaviji prejel antihemofilno plazmo. Opisuje, kako je skozi njegovo življenje napredovalo zdravljenje z zdravili iz krvi, vse do sodobnosti, ko so bolnikom z motnjami strjevanja krvi na voljo tudi zdravila, ki niso pridobljena iz človeške plazme. »Ko govorimo o zavodu, mene ni mogoče obiti,« se namuzne ob svoji življenjski odvisnosti od te inštitucije in dejavnosti transfuzijske medicine nasploh. Naslednji korak, verjame, bo za hemofilike gensko zdravljenje.
Novi pristopi do krvodajalcev
Tako kot se je skozi desetletja spreminjalo zdravljenje hemofilikov, se je razvijala tudi transfuzijska medicina. Najpomembnejša sprememba, ki jo v nekaterih državah opažajo že desetletje, pri nas pa od leta 2011 naprej, je upad potrebe po krvi. To je predvsem posledica spremenjenih načinov zdravljenja. »Včasih so kirurgi pri zamenjavi kolka potrebovali dve enoti krvi, danes pa tak poseg poteka brezkrvno,« je ponazorila transfuziologinja Polonca Mali, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi pri ZTM.
Tem novim okoliščinam so se na zavodu morali prilagoditi. Da se ob padcu porabe ne bi kopičile zaloge krvi, so pri ZTM spremenili način vabljenja krvodajalcev in jih zdaj vabijo glede na potrebe. Poleg tega modernega pristopa so uvedli tudi druge oblike komuniciranja, kot so mobilne aplikacije, facebook, individualno vabljenje in druge, pisane na kožo predvsem mladim generacijam.
Predelava krvi
Ko krvodajalec odda kri, steče predelava polne krvi v komponente: eritrocite, trombocite in plazmo, ki je tekoči del krvi. Zdravljenje s krvnimi komponentami je namreč učinkovitejše in varnejše, kot če bi pacientu dali transfuzijo polne krvi, saj dobi le tiste sestavine, ki jih potrebuje. Vso kri testirajo na okužbo z virusom HIV, hepatitisom B in C ter sifilisom.
Še vedno ostaja glavna dejavnost transfuzijske medicine zagotavljanje preskrbe s krvjo, vendar skokovito narašča vloga te veje medicine na terapevtskem področju, torej pri zdravljenju z zdravili iz krvi.
Tako so na zavodu že v 80. letih uvedli odvzeme posameznih sestavin krvi s postopki plazmafereze in afereze, in sicer pri bolnikih in krvodajalcih. Delovati je začela banka zamrznjenih krvotvornih matičnih celic, leta 2008 pa je začela delovati javna banka popkovnične krvi. Danes skoraj ne odvzemajo več krvotvornih matičnih celic iz kostnega mozga, pač pa s posebnim postopkom ločevanja celic iz krvi, kar je za darovalca in bolnika bistveno manj agresiven postopek. Letos so tako prvič odvzeli krvotvorne matične celice pri otroku s težo manj kot deset kilogramov, kar je redko tudi v svetovnem merilu, je povedal mag. Marko Cukjati, direktor lani ustanovljenega oddelka za terapevtske storitve pri ZTM.
Dejavnost ZTM je že leta neobhodna ne samo pri presaditvah krvotvornih matičnih celic, ampak tudi pri presaditvah organov, saj s posebnimi laboratorijskimi preiskavami ugotavljajo tkivno skladnost med darovalci in prejemniki organov ter določajo protitelesa v krvi prejemnikov organov in drugih bolnikov.
Nove terapije
Vpeljujejo tudi nove postopke odvzemov celic, postopke obdelav in pripravo novih zdravil za napredno zdravljenje. Eno takšnih je preparat iz amnijske membrane (to je del vreče, ki obdaja plod). Tega na očesni kliniki pri UKC Ljubljana uporabljajo kot tkivni povoj, ki ga nanesejo na obolelo mesto in pospeši celjenje različnih okvar na očeh; uporabljajo ga tudi na kliničnem oddelku za kirurške okužbe za prekrivanje kroničnih razjed pri bolnikih.
Razvoj zdravil za napredne načine zdravljenja gre predvsem v smeri razvoja zdravil za gensko zdravljenje, celično zdravljenje in izdelke tkivnega inženirstva, pri čemer se največ raziskav usmerja v celična zdravila. Tukaj so najzanimivejša področja regenerativna medicina, imunoterapija in zdravljenje imunsko oslabelih bolnikov z odvzetimi granulociti (ena od vrst levkocitov). Tako v sodelovanju s kliničnim oddelkom za kardiologijo pri UKC Ljubljana pripravljajo krvotvorne matične celice za vbrizgavanje v srčno mišico pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Bolnikom z imunskimi motnjami odvzamejo posebno vrsto levkocitov, in sicer s pomočjo aparata za ločevanje celic, te v laboratoriju obsevajo s svetlobo (tako imenovana zunajtelesna fototerapija), kar v celicah sproži programirano celično smrt, in jih nato vrnejo bolniku. S tem dosežejo, da se stanje njegovega imunskega sistema uravnoteži.
Interesi farmacevtske industrije
Tudi v drugih državah Evrope trg preskrbe s krvnimi komponentami upada, trg krvnih zdravil pa se širi. Tukaj želi svojo priložnost izkoristiti tudi farmacevtska industrija. »Prizadevajo si, da bi transfuzijsko dejavnost razbili na ta dva trga,« je povedal mag. Milan Zager, z Inštituta za sektorske in regionalne raziskave pri ZTM. Tako bi preskrba s krvjo in krvnimi komponentami ostala javnozdravstveni transfuzijski službi in bi poslovala z izgubo, saj se, kot rečeno, potreba po teh storitvah zmanjšuje, poleg tega so te cene regulirane, farmacevtska industrija pa bi postrgala dobičke, saj trg krvnih zdravil narašča, cene izdelkov pa se oblikujejo prosto. To bi lahko pomenilo tudi padec načel samozadostnosti, po katerih naj vsaka država poskrbi za lastno preskrbo s krvjo in krvnimi komponentami. Te za industrijo niso zanimive, če pa bi industrija za odvzem plazme, iz katere se izdelujejo krvna zdravila, ponudila plačilo, je vprašanje, ali bi se ljudje množično odločali tudi za brezplačno darovanje krvi, opozarjajo pri ZTM.
