S ponedeljkovo premiero predstave Snofor v zasnovi in režiji Ajde Valcl se je sklenil letošnji nabor programa BiTeater, ki ga v Kulturnici že tretje leto izvaja Lutkovno gledališče Ljubljana. Ta je bil zasnovan kot platforma, ki bi gledališkim ustvarjalcem mlajše generacije ponudila dodatne priložnosti za delo in nabiranje potrebnih (institucionalnih) izkušenj, hkrati pa bi z dovolj odprtim konceptom omogočala tudi raziskovanje manj običajnih uprizoritvenih formatov ter razvijanje novih tehnologij uprizarjanja. Po treh »sezonah« je BiTeatru v obeh pogledih do določene mere uspelo: paleta avtorjev, ki so se v omenjenem času podpisali pod skupno petnajst predstav, je bila dokaj pestra, od svežih diplomantov AGRFT do nekoliko starejših igralskih in režiserskih imen, nastalo je tudi več zanimivih ali vsaj nekonvencionalnih produkcij, med katerimi je verjetno najširši odmev (in uspeh) doživela interaktivna predstava Robinson s Klemnom Janežičem.
Snofor, zadnji od peterice letošnjih projektov, je domiselna miniatura, razposajena mešanica monodrame in gledališča objektov, ki precej dobro odraža to, kar bi utegnili razumeti kot temeljno »izhodišče« BiTeatra – torej prvinsko voljo do uprizarjanja, ki v omejenih tehničnih možnostih in ob zgolj osnovnih produkcijskih pogojih stavi zlasti na premišljeno zasnovo, duhovitost in polnokrvno izvedbo. V središče postavlja sodobnega slehernika (pri čemer dejstvo, da ima protagonist ves čas na glavi blazino, ta lik še dodatno abstrahira in »univerzalizira«, obenem pa namiguje tudi na njegovo odtujenost od okolja, ki ga tako ali drugače »duši«), za katerega so lahko celo popolnoma običajne in preproste situacije (kot je denimo zamenjava poškodovanega artikla v trgovini) že tudi vir dvomov, negotovosti in frustracij. V lahkotnem enournem preletu nekaterih robnih stanj vsakdana, od agresije pa do paranoje, tako Nik Škrlec zgolj s pomočjo glasbenih vložkov, peščice rekvizitov (vrečka, pulover, stol) in vrste zabavnih režijskih domislic ponudi dvojni premislek – o patološkem ozadju naše »normalnosti« in o možnih načinih učinkovite (iz)rabe skromnih izraznih sredstev.
