»Trenutna realnost je 31. mesto v razvrstitvi svetovnega pokala. Glede na svoje trenutno stanje nimam niti osnove za visoke napovedi. Zelo pomembno pa je, da gre raven mojih nastopov na bolje. Ni razloga za paniko.« S tako popotnico Jakov Fak čaka biatlonski festival pod Viševnikom, ki se bo začel jutri s preizkušnjo na 10 km (14.30). Tako kot najboljši biatlonec tudi vsa preostala slovenska reprezentanca ne more skriti skromnega začetka. V zadnjih desetih letih ni imela nikoli slabše bere pred prihodom na tretje prizorišče, ki je šestič v tem obdobju rezerviran za Pokljuko. Ob Faku (10. mesto) se je le še Klemenu Bauerju in Teji Gregorin po enkrat uspelo uvrstiti med trideseterico, kar je nekako smučarski standard za dober dosežek.
Najhujši šok ob začetku sezone je bil zagotovo za Faka. Po petih od 26 tekem svetovnega pokala je nabral 50 točk, kar je bera, dosegljiva z enim skokom na zmagovalne stopničke (šest jih dosegel v pretekli zimi). Visokoleteči cilj, ki si ga je zastavil tudi to sezono – čim višje v svetovnem pokalu in poskus lova na kristalni globus –, je realno že moral opustiti. Martin Fourcade (254) uhaja za 204 točke, kar ob biatlonskem sistemu točkovanja (60, 54, 48...) pomeni vsaj štiri izjemno visoke uvrstitve. Francoz ima že pred kraljem Olejem Einarjem Bjoerndalnom za eno uspešno tekmo točk prednosti.
»O tem nima več pomena razmišljati,« se je že sprijaznil tretji preteklo zimo. »Naprej grem iz tekme v tekmo. Dobro se spomnim intervjuja z Olejem Einarjem Bjoerndalnom, ki sem ga prebral. Rekel je, da si je pred sezonami svetovnega pokala samo enkrat zastavil jasen cilj, da gre na skupno zmago. Samo enkrat! Pa je zmagal šestkrat (od sezone 1998 do 2009, op. p). Njegov pristop je še vedno iti le iz tekme na tekmo, osredotoča se na vsak nastop posebej. V tem je verjetno srž večne motivacije, kot jo ima in jo ohranja za vsako tekmo. Tudi po mojem je to najboljši pristop. Potem pa se zgodi, kar koli se v pokalu zgodi. Seveda je treba vseskozi razmišljati, kaj in kako bomo delali naprej, na daljše časovno obdobje, a osredotočiti se je treba le na naslednjo tekmo,« se je Jakov Fak razgovoril po koncu tekem v Hochfilznu, ki jih je končal z zelo obetavno zasledovalno tekmo, kjer je dosegel četrti čas dneva, le pet sekund za zmagovalcem Fourcadom.
Začetek sezone mu je prinesel najmanj dve trpki izkušnji, ki mu dajeta misliti. »S puško se je začelo že na pregledni tekmi v Idreju. Prvi dan sem zadel vse tarče, drugi dan v vetrovnih razmerah pa 12 od 20 mimo in nič mi ni bilo jasno. V nizu tekem v Oestersundu ni bilo niti priložnosti, da bi v miru analizirali, da je lahko težava v reži na dioptru. To je bila kruta šola,« razmišlja o težavi, o kakršni med biatlonci doslej ni bilo slišati. Zato je bil tudi reakcijski čas za odpravo težav daljši. Dejstvo je, da so težave posledica iskanja izboljšav, v tem primeru optimalnih nastavitev na puški, ki pa so se, na Fakovo veliko smolo, v najbolj kritičnih vremenskih razmerah izkazale kot škodljive.
Po petih od 26 tekem svetovnega pokala se je Jakov dotaknil tudi razmišljanja o zgodnejšem odhodu na sneg v Skandinavijo, zgodnejšem kot kadar koli prej s slovensko reprezentanco. Prepričan je, da bi moral temu dodati še kakšno močno tekmo več. »Večina tistih, ki so najbolje začeli sezono, ima za sabo največ tekem. Naj bodo to Nemci, Norvežani ali Francozi. Martin Fourcade je zagotovo dobro unovčil izzive med tekači v Ruki. Tudi če se mu bo raven tekaške forme na Pokljuki znižala, jo je odnesel boljše, kot jo bomo morda tisti, ki se nam forma dviga. Po Pokljuki je tekmovalni premor in tedaj bo imel znova dovolj časa, da zgradi nov ciklus. Tisti z vrhuncem na Pokljuki visokega nivoja teden kasneje nimajo ali ne bomo imeli kje pokazati,« je razmišljal o decembrskem konceptu. Prepričan je, kar kaže tudi statistika IBU, da se njegova tekaška pripravljenost dviga iz tekme v tekmo. Odličen tek pa je vsekakor podlaga za vrh.
