Okoljsko ministrstvo na prvi pogled salomonsko rešuje prepir o pretočnih greznicah in jih bo javnosti na ljubo vendarle dovolilo. A le pod pogojem stroke, da bo odpadna voda pred izlivom v okolje stekla še skozi rastlinsko čistilno napravo ali tako imenovani drenažni sistem naluknjanih cevi. To pa kljub spreminjanju predpisov v resnici pomeni, da tipične slovenske greznice tudi v prihodnje ne bodo dovoljene.
Kajti enake zahteve, kot jih namerava ministrstvo zapisati v novo uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, že vsebuje obstoječa zakonodaja. Pretočne greznice pa zdaj v Sloveniji veljajo za prepovedane. Predpisi so v praksi očitno neizvedljivi. Za običajno stanovanjsko hišo recimo zahtevajo greznico prostornine od 10 do 15 kubičnih metrov, nato pa še vsaj dodatnih 15 kvadratnih metrov prostora za rastlinsko čistilno napravo oziroma najmanj 30 kvadratnih metrov za drenažni sistem. Takšno greznico ima le redko kdo. Praviloma ob slovenskih hišah stojijo betonski zbiralniki z zgolj tretjino zahtevane prostornine in brez dodatnega čiščenja pred iztekom odpadne vode v okolje, pravijo poznavalci.
Ni še odločeno, kdo bo plačeval male čistilne naprave
Lastniki vseh takšnih greznic bi morali po še vedno veljavni zakonodaji za ustrezno čiščenje poskrbeti najkasneje do konca leta 2017 oziroma že do konca tega leta, če njihova hiša stoji na vodovarstvenem ali drugem občutljivem območju. A ministrstvo v predlogu nove uredbe, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju, roke ukinja oziroma podaljšuje. Za predpisano čiščenje naj bi takoj po uveljavitvi uredbe poskrbeli le tisti lastniki stanovanjskih hiš brez javne kanalizacije, ki nepremičnino šele gradijo oziroma jo bodo ravno v tistem času temeljito prenavljali. Drugi lastniki starejših hiš bodo morali ustrezno čiščenje – ob primerni pretočni greznici bosta dovoljeni še nepretočna greznica in mala (rastlinska) čistilna naprava – zagotoviti ob prvi večji prenovi. Le tistim lastnikom, ki zdaj sploh nimajo urejenega nobenega čiščenja, ministrstvo postavlja rok, da za svoje odpadne vode ustrezno poskrbijo najkasneje do konca leta 2021.
Hkrati roke podaljšuje tudi občinam, ki bi morale sicer najkasneje do konca leta 2017 poskrbeti za ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda na redko poseljenih območjih z manj kot 2000 prebivalci.
Posebnega vira denarja ne bo
Občine se sicer bojijo, da kljub podaljšanju rokov njihovi viri za izpolnitev vseh zahtev ne bodo dovolj. Na ministrstvu odgovarjajo, da so lahko občine kanalizacijo in čistilne naprave več kot desetletje urejale s pomočjo evropskega denarja, a so bile pri njegovem črpanju tako kot pri porabi lastnih in namenskih proračunskih sredstev ene uspešnejše od drugih. Denarja iz kohezijskega sklada za te namene ne bo (do 125 milijonov evrov do konca leta 2020 je predvidenih le za urejanje kanalizacije na območjih z vsaj 2000 prebivalci), bodo pa občine lahko kandidirale na razpisih za sredstva iz drugih evropskih skladov in mehanizmov. Ob tem so na ministrstvu še opozorili, da prav zaradi zagotavljanja ustrezne kanalizacije in čiščenja odpadnih voda občinam (in ne državi) pripada posebna okoljska dajatev za onesnaževanje okolja z odpadnimi vodami.
Končno verzijo novih pravil na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode bo javnost videla po potrditvi v vladi predvidoma še ta mesec. Je pa po pojasnilih ministrstva že odločeno, da v njej ne bo v javni razpravi predlagane možnosti, da bi greznice ali male čistilne naprave lahko praznili tudi zasebni ponudniki teh storitev. Prav tako javna komunalna podjetja ne bodo vzorčila in preverjala odpadnih vod, ki iz malih čistilnih naprav tečejo v okolje, saj bi bilo to po pojasnilih ministrstva v nasprotju z zakonom o varstvu okolja.
