Prizadevanje SLS za žičnato ograjo z ostrimi britvicami brez »lukenj« je logično in razumljivo. Preden razložimo, se čutimo zavezane, da bralcem povemo, kaj je to SLS. Prepričani smo namreč, da nimate pojma, da gre pravzaprav za stranko, ki je nekoč, pred davnimi, davnimi časi veljala za sila pomembno, za jeziček na tehtnici pri sestavljanju vladnih koalicij in podobno. Vem, danes se vam niti sanja ne, kaj je to SLS, in če bi na ulici vprašali pol milijona ljudi, kdo je predsednik SLS, sem globoko prepričan, da bi morda, ampak res morda, le eden od njih vedel pravilni odgovor.
No, ampak politični spomin na to veliko stranko je pa vseeno živ, kajneda. Najbolj se je spominjamo po bratih Podobnik. Eden je bil, če spomin še ni čisto opešal, osemenjevalec govedi ali nekaj takega, v prostem času pa direktor Telekoma in podpredsednik vlade. Drugi je priznani zdravnik, bil pa je tudi neki minister v neki vladi, a se ga najbolj spominjamo po tem, da je z obvezano roko skakal pred besnimi hrvaškimi policisti v Dragonjo in tako dokazoval, da je hiša Joška Jorasa na slovenski zemlji ali nekaj takega. Kaj pa vem. Bilo je dolgo nazaj, a duh bratov Podobnik je v tej na pol pozabljeni stranki še vedno hudičevo živ.
No, ali zdaj razumete, zakaj se SLS zavzema, da bi z britvičasto ograjo ogradili celotno Slovenijo in ne bi pustili niti ene male, majcene luknjice? Politični in gospodarski učniki bi bili namreč izjemni. Za vse večne čase bi rešili sporne meddržavne odnose z brati Hrvati. Ker preprosto ne bi mogli več oni k nam in ne mi k njim. Bratu Podobniku ne bi bilo treba skakati v mrzlo Dragonjo in drugemu bratu ne bi bilo treba poslušati, kako ga prvi brat kliče na pomoč. Hrvati nam ne bi nikoli več mogli zapleniti nobenega vohunskega kombija, ne bi nam lovili naše divjadi (tako in tako bo kmalu vso polovila ograja) in ne bi nam kradli naših turistov. Ker po novem bodo vsi ostali v pred begunci in Hrvati varni Sloveniji. Ni šans, da se prebijejo prek Dragonje. Zagotovo se ta, že zdavnaj pozabljena stranka zavzema tudi za to, da bi žico potegnili še v morje. Potem naj pa hrvaški ribiči po mili volji kažejo nage riti, k nam ne bodo mogli, ker jim bo čolne uspešno preluknjala naša ograja. Učinki na gospodarstvo bodo še toliko večji, ker bo ograja služila tudi kot ribiška mreža. Ribarnice bodo vsako jutro polne svežega ulova.
Seveda gre močno upati, da se ne bomo ustavili le na hrvaški meji. Cilj mora biti ograjena celotna Slovenija. A si predstavljate čez nekaj let, kako uspešna bo vsakoletna prireditev Pot ob žici? Malo dolga sicer, ampak turizem ob meji, obdani z žico, bo cvetel. No, a smo zdaj zaprli usta vsem tem skeptikom, ki nekaj bentijo čez ograjo ob Dragonji in Kolpi, češ da zaradi tega ne bo turistov? Kar mirno, SLS in mi dokazujemo, da jih bo še več.
