Včasih so določene stvari veljale kot pribite in nihče se ni kaj dosti pozanimal o njihovih temeljih, zato se mi zdi pomembno, da se skladno z napredkom in novimi spoznanji v kinologiji razvijajo tudi pristopi v šolanju in vzgoji psov. Ustaljene prakse je treba kritično ovrednotiti in razmisliti, ali so smiselne. Tudi če vam bo kdo rekel, da kateri izmed spodnjih mitov drži, razmislite s svojo glavo ali pa se posvetujte s strokovnjakom.
Psa lahko vodijo vsi, ki z njim delajo
Pogosto slišimo, da si pes v družini izbere enega člana in bo ubogal samo njega. Tistega, ki je tako imenovani vodja krdela in usmerja dogajanje. To ne drži. Psa lahko vodijo vsi, ki z njim delajo. Torej vsi tisti, ki nadzirajo dobrine in se s psom kakovostno ukvarjajo. V štiričlanski družini bodo vlogo vodij verjetno najprej prevzeli starši, ki pa kasneje lahko naučijo tudi otroke, kako ravnati s psom, in tako bodo pri vodenju vsi postali enakovredni. Pogoj za to je, da se vsi enako potrudijo in izvajajo enak sistem. V naših skupinskih tečajih vzgoje otroci zelo hitro osvojijo način dela s psom in pogosto odrasle pri vzpostavljanju avtoritete celo prehitijo. Pri tem naj še enkrat opozorim, da se avtoriteta ne pridobiva s silo in ni stvar neke posebne energije, spola ali starosti.
Naslednji od mitov, s katerim se srečujejo lastniki psov, je ta, da pes med igro ne sme renčati. Pes namreč lahko renči, renčanje pa je celo zaželeno, če so izpolnjeni temeljni pogoji igre. To pomeni, da razume igro, pomen besed »pusti« in »prinesi«, in da ne grize človeka, ampak igračo. Če smo psa tako pripravili na igro, naj med njo renči, kolikor more, saj to pomeni, da se je v igro vživel in z renčanjem izraža svoj nagon po plenu.
Prestrašenost ni dominanca
Ljudje pogosto mislijo, da bo, kdor psa nagrajuje s hrano, moral s seboj vedno nositi priboljške. To je res, če ne vemo dovolj o pozitivni motivaciji in jo zamenjujemo s podkupovanjem. Takšna zamenjava je zelo pogosta tudi pri inštruktorjih. V tem primeru bo hrana zares predstavljala problem. Če pa hrano uporabljamo kot nagrado in izpeljemo vse stopnje učnega procesa, bo pes vedenje osvojil in ga kasneje ponavljal, ne glede na to, ali bo dobil nagrado ali ne.
Pogosto se srečujem tudi z enačenjem vedenjskih težav in dominantnosti. V praksi opažam, da je 90 odstotkov agresivnih psov takšno vedenje razvilo zaradi strahu. To pa se izključuje z dominanco, saj pes ne more biti hkrati dominanten in prestrašen. Zakaj nastane zamenjava? Ljudje večinoma ne (pre)poznajo telesne govorice psa, zato mislijo, da z renčanjem izraža dominantnost, težave pa se lotijo tako, da dominanco odpravljajo s silo. Predstavljajte si: pes je prestrašen, za nameček pa ga lastnik poskuša ukrotiti s silo. Seveda s tem naredi še večjo škodo. V resnici pa je dominantnih psov zelo malo – veliko manj, kot si ljudje mislijo.
Mnogi lastniki mislijo tudi, da je odprt prostor že sam po sebi dovolj za zadovoljitev pasjih potreb po gibanju. Tako se jim s psom ni treba ukvarjati in lahko izpustijo sprehod. A to ne drži. Pes na vrtu ni kakovostno zaposlen. Tam ima le možnost za razvijanje nezaželenih vedenj, kot so lajanje na mimoidoče, kopanje lukenj, skakanje po zelenjavnih gredicah, preganjanje ptic, zato odsvetujem puščanje psa na velikem vrtu. Samega lahko pustimo le vzgojenega psa, a tudi njemu velik vrt ne sme biti nadomestek za kakovosten sprehod.
Alfakan Telefon: 070 853 113
E-pošta: info@alfakan.si
instagram: #alfakan
