Domača majoneza je prvovrstna poteza

Še tako oduren zalogaj je mogoče pojesti, če je le na voljo dovolj majoneze, bi se lahko glasil moto katere od tvrdk po svetu, ki potrošnike zalagajo z majonezo. Prodajajo jo celo v 25-litrskih vedrih, v kakršnih sicer kupimo barvo za pleskanje, opremljenih s črpalko na pritisk kot pri tekočem milu. Ampak preden se ta jajčna krema komu docela priskuti, velja omeniti, da je lahko kakovostna majoneza v normalnih količinah pravzaprav delikatesa – a pod pogojem, da jo pripravimo sami. Postopek je tako preprost in hiter, da ne bi smeli iskati izgovorov, sestavine pa imamo domala vselej pri roki. Dve sveži kokošji jajci, pet decilitrov olja (olivnega ali katerega koli drugega kakovostnega, majonezo je mogoče izdelati celo iz bučnega), dve žlici limonovega soka ali kisa, žlička gorčice, žlička sladkorja ter ščep soli je vse, kar potrebujemo. Vse sestavine, nujno ogrete na sobno temperaturo, stresemo v visok kozarec (litrski za vlaganje je idealen). Na dno kozarca spustimo palični mešalnik, malo pomešamo, potem pa ga med mešanjem počasi dvigujemo in spuščamo. Po približno treh minutah dobimo zelo gosto majonezo. Pri tem je pomembno vedeti, da se boljša kakovost sestavin pri končnem izdelku dvakrat obrestuje. Najboljša so povsem sveža domača jajca kokoši iz proste reje, ki jih kombiniramo denimo z istrskim olivnim oljem najvišje kakovosti, kakšnim odličnim kisom, solnim cvetom in kakšno boljšo dijonsko gorčico. Marsikdo se ob pokušnji takšnega izdelka resno sprašuje, zakaj je doslej kupoval industrijsko majonezo, ki domači ne seže niti do gležnjev. In najboljše pri majonezi je, da jo lahko pripravimo z dodatki povsem po mili volji. Če majonezi po omenjenem receptu na koncu primešamo še znatno količino strtega česna, nastane aioli, ki se prileže denimo k ribam. Zeleno majonezo pripravimo z dodatkom blanširanega in ožetega sesekljanega peteršilja, za pikantno različico primešamo nekoliko tabaska, čilija ali popra. Če želimo majonezo rožnate barve, primešamo sok rdeče pese ali paradižnikov pire. Italijani majonezi radi primešajo sardelno pasto, sesekljano čebulico, paradižnik in črno vino, na prav dobro mesto v majonezi pa padejo tudi kapre. Chantillyjska omaka nastane, če majonezi primešamo malo stepene smetane, obstaja tudi različica s primešanim snegom iz beljakov, Skandinavci pa ji radi dodajo rjavi sladkor, gorčico in sesekljani koper. Čehi ji poleg gorčice namesto običajnega primešajo pehtranov kis. Različic je, kolikor nam jih dovoli domišljija. In če pomislimo, da je govor o kremi iz jajc, olja in limonovega soka, ni pravega razloga, da majoneze ne bi pripravili na sladek način. Slaščičarski mojstri ji denimo primešajo čokolado, s čimer nastane popolna krema za torte. Ali pa vaniljo… In kmalu bodo napočili prazniki, ko se mize rade šibijo pod različnimi hladnimi dobrotami, med katerimi pri nas prepričljivo kraljuje tatarski biftek. Če pričakujete goste, bo to imenitna priložnost, da se izkažete in proslavite s kakšno nemarno dobro različico majoneze.