Stvari zares niso rožnate in bolj kot se internet iz polja nevtralne tehnološke igračke premika v politično-ekonomski ustroj naše družbe, bolj postaja zanimiv za različne interesne skupine in zasebne ustanove. To ni nič novega in slej ko prej se bomo morali zavedati, da je definicija interneta odvisna od tega, kdo v rokah drži pero. In kdo se z napisanim strinja. In kdo je tiho.
Sunde ima prav, ko pravi, da uporabnikov za internet nikoli ni preveč skrbelo. Da se z njim niso ukvarjali proaktivno in da so ga jemali kot vodo in zrak. Sunde ima prav, ko pravi, da je to velik problem. A se moti v naslovni trditvi, da je zaradi tega potrebna taktika požgane zemlje.
Vedno znova me preseneča, s kakšno lahkoto revolucionarji iz žepa jemljejo dinamit in vžigalico in s kakšno enostavnostjo navijajo za popolno vzpostavitev drugačne in boljše družbe. In še več – kako mislijo, da bodo novi sistemi delovali boljše od že vzpostavljenih samo zato, ker bomo tokrat upoštevali dejstvo, da so ljudje največji problem družbe, v kateri živimo.
Težava po mojem mnenju namreč leži ravno v tem, da na vsak družbeni problem gledamo skozi prizmo tehnologije oziroma narave, in ne skozi človeka. Da se najprej vprašamo, kako bo tehnologija rešila človeka skorajda proti njegovi volji ali pa vsaj neodvisno od nje in ne, kako bi človek tehnologijo uporabil na čim bolj koristen način.
Petrovega obupa ne razumem. Za ljudi, ki jih imaš rad, se je treba boriti. Za stvari, ki jih imaš rad, se je treba boriti. Boj je toliko bolj pomemben, če si že naredil domačo nalogo in veš, v čem je problem. Tako kot to ve Peter.
Zdaj se moramo vprašati – nas že skrbi za internet? Smo že opazili krčenje spletnega prostora, zapiranje v spletne vrtičke, omejevanje in ukinjanje komunikacijskih pravic? Nam je do tega mar? Se bomo za to borili?
Nedavni boj za nevtralnost interneta je po boju za sporazume ACTA spet jasno pokazal tri točke, pri katerih lahko začnemo – informacijska nepismenost odločevalcev, medijska slepota za kritično izražanje/spremljanje? tematik, povezanih z internetom, in percepcija ljudi, da bo to namesto njih storil nekdo drug. Tukaj je treba začeti. Vse ostalo pride potem.
