Organizacija tedna: Petek – slab začetek, dolg ponedeljek in produktivna sreda

Sreda, sveti gral organizacije

Tako sta nastala »petek, slab začetek« in »dolgi ponedeljek«. Pri svojem delu se marsikdo še vedno ozira nanju. A časi se spreminjajo in marsikaj ni več tako kot takrat, ko so čevljarji tiho upali, da bo ponedeljek čim prej minil. V podjetjih je tako ponedeljek med drugim namenjen sestankom, na katerih ugotavljajo, kaj so dobrega ali slabega naredili prejšnji teden in kaj jih čaka naslednjih pet dni. »Praviloma je prva polovica tedna najbolj primerna za sestanke. Kadar gre za tedenski pregled in načrtovanje tedenskih nalog, je to ponedeljek,« je dejal Matic Kadliček, specialist za razvoj kadrov pri podjetju Trgotur, ki je zunanja kadrovska služba mnogim podjetjem, in predsednik sekcije za psihologijo dela in organizacije pri Društvu psihologov Slovenije.

Ko gre za uvajanje projektov, ki zahtevajo delo na daljši rok, je iz izsledkov interne raziskave, ki jo je naredilo podjetje L'Oreal, sklepati, da je najbolj zahtevne sestanke priporočljivo organizirati v sredo. Pa ne le sestanki, tudi druge težke naloge so kot nalašč za sredino tedna. V L'Orealu so izmerili, da je delovna zavzetost med zaposlenimi takrat najvišja. »Na tej osnovi so se odločili, da se bodo pomembnejše spremembe uvajale ob sredah. Prav tako težke naloge, nove kampanje in druge pomembne stvari. Sicer sklepam, da to utegne veljati tudi na splošno, a se lahko o tem zares prepričamo šele s sistematičnim merjenjem v podjetjih.« Kot pravi Kadliček, je o počutju zaposlenih mogoče poizvedeti na precej enostaven način, s kratkim vprašalnikom ob začetku in koncu delovnega dneva. »Tudi sam podpiram sistematično spremljanje počutja v podjetjih, ker lahko le na ta način vpeljemo optimalen urnik. Splošno optimalnega pa morda ni. Glede na izkušnje sklepam, da je za težke naloge najbolj primerna res sreda, ker so ljudje takrat v največjem zagonu, vendar je priporočljivo, da se o tem prepričamo s konkretnimi podatki.«

Čeprav na tem področju ni delala raziskav niti ne ve za kakšno v Sloveniji, se s tem, da je sreda dan, ko imajo ljudje največ moči za težke naloge, strinja direktorica in dekanja blejske poslovne šole Danica Purg. »Opažam, da se zaposleni najbolj v delo vživi v torek in sredo, ko je na vrhuncu, potem pa njegova vnema spet malo pade. To je moj vtis glede na opazovanje.« Kot kaže, je nekaj na tem. In morda smo le korak od novega reka – produktivna sreda. K temu nas napeljuje tudi javna uprava. Večkrat se jezimo nad birokracijo, ampak ta je sredo očitno že davno spregledala. Uradne ure na upravnih enotah so ponavadi najdaljše prav ob sredah. Morda pa bi se državni in občinski uradniki strinjali, da »dolg ponedeljek« in »produktivno sredo« zamenjamo z »dolgo sredo«, ki je za njih najdaljši delovni dan. Bistveno je, kot je poudarila Purgova, da ljudje zahtevne naloge opravljajo takrat, ko so v najboljši formi, pri čemer je treba upoštevati njihov bioritem, sposobnosti in preference, naloge pa primerno delegirati. »Če se ljudje odpočijejo čez vikend in pridejo polni energije v službo, je v redu, če je dan za zahtevne naloge ponedeljek. A velikokrat v soboto in nedeljo toliko delajo ali se toliko zabavajo, da so v ponedeljek izčrpani.«

In tako je sreda postala najbolj garaški dan v tednu.

Najbolje je odpuščati v ponedeljek

Če so ponedeljki primerni za obračun minulega tedna in načrtovanje prihodnjega ter srede za opravljanje težkih nalog, za kaj je potem dober petek? Idealen začetek res ne more biti. Vsaj ne za sprejemanje pomembnih, težkih, tudi travmatičnih odločitev, kot je odpuščanje. »Priporočila pravijo, da je najbolje odpuščati v začetku tedna. Preprost razlog je, da posameznik ne ostane sam s to informacijo. Tako ima več časa za posvetovanje, saj se na zavod za zaposlovanje in druge ustanove lahko obrne le med tednom. Glede na čas dneva priporočam, da se to zgodi ob koncu dneva, da bi se izognili odhajanju z občutkom ponižanja. In da ima po službi odpuščeni še nekaj časa za premlevanje, preden se zjutraj naslednjega dne vrne na delo,« meni Matic Kadliček. Danica Purg njegovim besedam pritrdi, da »ni dobro, če se da katerokoli slabo stvar na dnevni red v petek, ker ti to poruši vikend«. Njen petek se zdi podoben sredi. »Navadno je najbolj napet. Pri vodilnih so petki naporni, ker želijo stvari dokončati, da bi si v soboto in nedeljo lahko oddahnili. Zelo pomembno je, kako odložiš misel na nalogo.« Večkrat se ji zgodi, da v petek popoldne dobi sporočilo z neprijetno novico in pripis »lep vikend«. »Ob tem si mislim, če bi ti vedel, kako si mi pokvaril vikend, ne bi tega napisal. To je hinavsko,« je dejala.

Obstajajo tudi drugačni pogledi. Docentka za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti Eva Boštjančič vidi v petku olajševalno okoliščino, ko gre za odpuščanje. »Kot poznam prakso, večina ljudi zaključuje stvari ob petkih. To pomeni, da se tudi odpuščanja dogajajo ob petkih, kar se mi ne zdi slabo. Odpuščanje je zahtevna in neprijetna stvar, tako za delodajalca kot zaposlenega. Pojavijo se negativna čustva. Težko se skoncentriraš in delaš naprej. Zato delodajalci petek izkoristijo za neprijetne in nenadne informacije, da imata tako delodajalec kot odpuščeni čez vikend čas za razmislek. Če bi bilo to v četrtek, mislim, da bi bila učinkovitost odpuščenega v petek enaka nič,« je dejala in poudarila, da je pri siceršnjem načrtovanju dela bistveno, da vodstvo upošteva bioritem večine zaposlenih. Da na primer sestankov ne sklicujejo ob sedmih zjutraj ali pozno popoldne, kar mnogim ne ustreza. »Tedenski bioritem bi primerjala z letnim. Decembra je delovna učinkovitost v Sloveniji zelo okrnjena. Podobno je s petkom.«

Blažitev stresa s potenjem

Ko se luči v pisarni ugasnejo, za marsikoga še ni konca misli na delo. Kot pravi Eva Boštjančič, je dobro, če tudi med tednom stres blažimo s kulturnimi in športnimi dejavnostmi ter zadostno mero počitka. Nekatera podjetja zaposlene spodbujajo k temu. Na Švedskem na primer preizkušajo šesturni delovnik, ki kaže obetavne rezultate. Produktivnost se je povečala, ljudje imajo več prostega časa. »To lahko pojasnimo z zgodovinskega vidika. Včasih je bil delovnik daljši od osmih ur, vendar so ugotovili, da je bila produktivnost bistveno nižja,« je dejal Matic Kadliček in navedel še en primer. »Organizacija lahko pomaga ohranjati ravnovesje med delom in počitkom tako, da na primer po 17. uri zaklene oddaljeni dostop do službenih strežnikov, prek katerih poteka delo. Tako od določene ure v dnevu naprej nihče ne more delati, četudi bi hotel. S takšnim in podobnimi ukrepi skušajo podjetja preprečiti izgorelost zaposlenih, ki škoduje obema stranema.« Podjetje lahko za boljše počutje zaposlenih poskrbi tako, da organizira in spodbuja družabne dejavnosti, ki potekajo ponavadi ob koncu tedna, ko je čas tudi za kino. Po podatkih ljubljanskega Koloseja je obisk kinodvoran povečan od petka do nedelje, največji je v soboto. Najmanjši pa je v ponedeljek, sredo in četrtek, ko je v povprečju 2,5-krat manjši kot v soboto.

Priljubljena sprostitvena dejavnost je rekreacija, po kateri ljudje več posegajo med tednom. Kot je pojasnil upravnik pokritih športnih površin pri športnem društvu Šentvid Ljubljana, je obisk med vikendom šibak, igrišča niso niti 20-odstotno zasedena. To velja za igranje odbojke, košarke, badmintona in tenisa. Drugače je med tednom, ko vsak dan med osmo in enajsto uro teniška igrišča zasedajo večinoma upokojenci, od 15. ure naprej pa šolarji in odrasli. V popoldanskem in večernem času so športna igrišča odlično zasedena. Podobno ugotavlja Sašo Kozelj, lastnik gostišča Corner iz Kranja, ki oddaja nepokrita teniška igrišča. »Obisk je večji med tednom. Ko je lepo vreme, so igrišča najbolj zasedena med osmo in enajsto uro zjutraj ter med sedmo in enajsto zvečer.«

Če konec tedna ni čas za športne aktivnosti, je prav gotovo primeren za zabave, ko se v Kozeljevi gostilni dolgo v noč slavijo poroke in okrogle obletnice. To dobro vedo tudi policisti. Iz podatkov policije v letih 2010 do 2014 je razvidno, da je bilo največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročenih med vikendom, v seštevku petih let največ v soboto (1935), nedeljo (1608) in petek (1490), najmanj pa v ponedeljek (864). Skupaj je v petih letih do prometne nesreče zaradi alkohola prišlo 8866-krat.

Poslovneži se sramujejo hrane

Nekaj časa za slavje se najde tudi med tednom. »Takrat se v popoldanskem času zberejo sodelavci, da nazdravijo rojstnemu dnevu ali odhodu v pokoj.« Kdaj pa ljudje v gostilno zahajajo, ko ne gre za posebno priložnost? »Precej je odvisno od datuma v mesecu, oziroma kdaj dobijo plačo. Obisk se poveča tudi v petek po službi, ko pridejo na pico in pivo.« Najmanjši obisk beležijo ob sredah. Na »produktivno sredo« torej, ko so na vrsti zahtevne naloge v službi.

Drugačne navade imajo gostje poslovnih restavracij. Janez Bratovž, lastnik restavracije JB, ugotavlja, da največ poslovnih kosil postrežejo v torek in sredo, medtem ko je siceršnja zasedenost restavracije manjša v ponedeljek in se proti koncu tedna povečuje. Pravi, da je poslovnih kosil manj kot nekoč, ko je bilo značilno, da so se posli sklepali ob jedači in pijači. Da se je trend obrnil, je potrdila Danica Purg. »Veliko manj je zapravljanja časa in denarja s poslovnimi kosili in večerjami. Resda na to vpliva tudi kriza, toda z razvitostjo se poslovne navade spreminjajo, in pri nas so se zelo spremenile. Obnašamo se kot povsod v razvitem svetu, kjer ti zamerijo in te imajo za primitivca, če poslovne partnerje pretirano gostiš s hrano in pijačo.«

Ni je države razvitega, pa tudi manj razvitega sveta, ki ne bi poznala jutranjih in popoldanskih prometnih konic. Slovenija ni izjema. Kaj nam lahko promet pove v luči organizacije človekovega tedna? Poglejmo.

Torek, dan, ko si ceste odpočijejo

Promet je med delovnim tednom najbolj gost med 6.30 in 8.30, ko se vozimo v službo v mestna središča in poslovne centre. Kolone pločevine na štirih kolesih je spet opaziti popoldne, ko se vračamo domov. Vodja prometnoinformacijskega centra na Darsu Brane Nastran je pojasnil, da je – če ni sezonskih posebnosti – delovni dan enak delovnemu dnevu. »S tem da je viden splošni vzorec, da je torek najmanj prometno obremenjen.« Kako pa to? »Ne vemo. Lahko le ugibamo.« Poskušajmo… Glede na to, da je največ tovornega prometa ob četrtkih in petkih, ko je treba napolniti zaloge trgovin za čez vikend, medtem ko sta ponedeljek in sreda že standardno precej delovno naporna dneva, se je utrnila misel, da je morda ob torkih na cestah manj tovornjakov. Brane Nastran je temu pritrdil, nerešeno sicer ostaja, kam so ti tovornjaki namenjeni oziroma kam niso namenjeni. Iz podatkov Mercatorja je na primer vidno, da torek glede na pripeljano blago v trgovine in odpeljano iz njih ne izstopa, tako kot ne katerikoli drug dan v delovnem tednu. Drugače je med vikendom, ko je tovornjakov tako v Mercatorju kot na cestah precej manj, ob nedeljah pa na avtocestah zanje velja celo prepoved vožnje. Manj je tudi osebnih avtomobilov, a je promet tudi v soboto precej gost. »Če izvzamemo poletje, je v soboto dopoldne zelo povečan promet do nakupovalnih središč in tržnic. V soboto zjutraj na ljubljanski obvoznici ni veliko manj prometa kot čez teden. Najmanj je običajno obremenjena nedelja dopoldne.« Ljudje, ki si privoščijo konec tedna v počitniški hiši, se nemalokrat odločijo za vrnitev domov v ponedeljek, zato je prvi dan v tednu zjutraj bolj prometen.

Podobno kot je med delovnim tednom torek najmanj prometen, je to tudi dan, ko se zgodi najmanj nesreč. Po podatkih policije se je v seštevku petih let (2010 do 2014) najmanj nesreč zgodilo v torek (14.944), največ pa v petek (17.888), medtem ko je bilo nesreč med vikendom manj; v soboto jih je bilo 13.883, še manj v nedeljo (10.627). V tem obdobju je bilo v Sloveniji 104.168 nesreč.

Presneta malica ...

Medtem ko nam statistika prometa in nesreč lahko nekaj malega pove o navadah ljudi, socialni delavci pravijo, da ni pravil, povezanih z dnevi v tednu, ko gre za stisko. Pri društvu SOS telefon za ženske in otroke niso zabeležili vzorca po številu klicev na določene dneve tedna, prav tako ne pri društvu zaupni telefon Samarijan, kjer pravijo, da zaznavajo le razlike v razmerju med dnevom in nočjo ter delovnim tednom in vikendom glede na vsebino stisk, s katerimi se ljudje srečujejo. Počutja in stisk pač ni mogoče načrtovati. Iz podatkov policije je vidno, da tudi pri kaznivih dejanjih nasilja v družini ni vzorca, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, na kateri dan so ljudje bolj nagnjeni k tovrstnim dejanjem. V seštevku petih let (2010 do 2014) so največ kaznivih dejanj nasilja v družini obravnavali ob ponedeljkih (1682 oziroma 16 odstotkov), najmanj pa v soboto (1406 oziroma 13 odstotkov).

Bolj očitne so ugotovitve o poškodbah pri delu. Teh je največ ob ponedeljkih. »To velja za vsa leta in za vse države sveta. Bilo je veliko debate o tem, kaj bi se zgodilo, če bi ukinili ponedeljek. Neka raziskovalka je pristavila, da bi bilo potem največ poškodb v torek. Z drugimi besedami, ne vemo, zakaj je tako. Sicer opažamo tendenco v obliki črke U, se pravi, da je največ poškodb v ponedeljek in petek, vendar je ponedeljek brez dvoma zelo izrazit,« je pojasnila Metoda Dodič Fikfak, predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Mogoče je sklepati, da je tako, ker ljudje po koncu tedna v ponedeljek z glavo še niso povsem pri delu. »Verjetno je res to vzrok, vendar bi bilo preveč špekulativno govoriti o dejanskem vzroku.«

Največ poškodb pri delu se zgodi okoli enajste ure, kar je mogoče tudi natančneje pojasniti. »To je logično, kajti to je čas po malici. Zato smo pred leti predlagali, da bi se obilne malice razdelile vsaj na dva ali tri manjše obroke. Ker mnogi zjutraj doma ne jedo, so do desetih, enajstih lačni še od prejšnjega večera. Če se nato najedo z močnim obrokom, je koncentracija bistveno manjša, zato je več poškodb.«

Tako ponedeljek očitno ni le dolg, ampak za povrh še nevaren. A to je le špekulacija.