Revija Time je do leta 1999 izbirala »moškega leta« (man of the year), nato pa se je odločila za osebnost leta. To ji ni preprečevalo, da ne bi že leta 1986 za osebnost leta razglasila filipinske predsednice Corazon Aquino, je pa minilo mnogo let, da si je ta prestižni naslov znova zaslužila ženska. »Nastopila je na neobičajen način,« je v obrazložitvi izbora nemške kanclerke zapisala Nancy Gibbs, urednica Tima, ter dodala, da si je Merklova zaslužila prestižni naslov njihove osebnosti leta zato, ker si je od svojih državljanov upala zahtevati več kot kateri koli drugi politik, hkrati pa se je zoperstavila tiraniji in se postavila na čelo tistih, ki se zavzemajo za solidarnost.
Time je tudi tokrat zgolj neobvezno osebnost leta izbiral s pomočjo svojih bralcev, ki jih je sredi preteklega meseca povabil k sodelovanju. Pri tem jim je dal prosto presojo, da glas oddajo tistemu, ki je bil v središču medijske pozornosti v »dobrem ali slabem«, končna odločitev pa je bila uredniška. Ta je že leta sporna za mnoge kritike, ki jo razumejo kot svojevrstno ustvarjanje novice in samopromocijo revije, ki posledično pritegne glavne svetovne medije, jo pa vsi sprejemajo s povečanim zanimanjem in tudi lastnimi komentarji. Tradicija izbire Timove osebnosti leta se je začela daljnega leta 1927, njegova prva izbira pa je bil legendarni letalec Charles Lindbergh, ki je kot prvi preletel Atlantski ocean. Ker so spregledali njegov podvig, ko se je zgodil, so ga na svojstven način počastili z izbiro, da je predstavljal glavno novico leta, od katerega so se poslavljali. V naslednjih desetletjih je postal Timov »man of the year« tudi stroj leta (računalnik) in planet leta (ogrožena Zemlja), leta 1999 pa so nagrado preimenovali v osebnost leta ter se tako izognil vsem zapletom, ki so jih v preteklosti sprožale izbire, ki niso neposredno izpostavljale mačistične prevlade v svetovnih novicah.
Le štiri ženske
Slednje ne pomeni, da žensk ni bilo v Timovi izbiri »moškega leta«. Do leta 1999, ko je to nadomestila »osebnost«, so si njegovo letno pozornost prislužile štiri, in sicer Wallis Simpson leta 1936, ko se je zaradi nje britanski kroni odrekel britanski kralj Edvard VIII., ter leto kasneje Soong Mei-ling in za njo mlada britanska kraljica Elizabeta II. (1952) in Corazon Aquino (1986). Timova izbira v minulih skoraj devetih desetletjih tudi niso bili dosledno posamezniki, ampak se je revija odločila med drugim za ameriške vojake, madžarske borce za svobodo, protestnike in borce proti eboli. Njegove presoje pa v tem času kot osebnosti leta niso zadovoljili le trije ameriški predsedniki, in sicer Calvin Coolidge, Herbert Hoover in Gerald Ford, edini, ki je bil imenovan za osebnost leta pred prihodom v Belo hišo, pa je bil Dwight Eisenhower, celih osem let pred prevzemom predsedniškega položaja kot poveljnik združenih zavezniških sil leta 1944. Edini, ki je bil po mnenju Tima trikrat osebnost leta, pa je bil Franklin D. Roosevelt, in sicer ob izvolitvi leta 1932, nato še dve leti kasneje in še leta 1941.
Med osebnostmi leta ameriške revije sta bila tudi Adolf Hitler leta 1938 in dvakrat Stalin, leto kasneje in nato še leta 1942. Toda ostro kritiko je revija ob izboru doživela leta 1979 zaradi iranskega voditelja Homeinija. Poslovni razlogi so zatem revijo odvračali od začrtane izbire ljudi, ki so glavna novica. Po enajstoseptembrskem napadu na ZDA je Time za osebnost leta izbral newyorškega župana Rudolpha Giulianija, čeprav je bil glavna novica tistega leta prej Osama bin Laden.
Užaljeni Trump
V finalu letošnjega izbora se je znašla osmerica povsem različnih oseb. Poleg Angele Merkel ter drugouvrščenega samooklicanega kalifa islamske države Abu Bakra Al Bagdadija in morebitnega republikanskega kandidata Donalda Trumpa so bili med osmerico še aktivisti gibanja Black Lives Matter ter Caitlyn Jenner, olimpijska atletinja, ki je spremenila spol, Travis Kalanick iz najemniške avtomobilske mreže Uber, ruski predsednik Vladimir Putin in Hasan Rohani, zmerni iranski predsednik.
Edini, ki ga je zmotil Timov izbor, je bil prav kontroverzni Donald Trump, ki je na twitter zapisal, da bi moral biti osebnost leta prav on in ne Angela Merkel, ki je po njegovih trditvah uničila Nemčijo. Revija sicer že več let zapored vabi k izboru osebnosti leta spletne bralce, vendar njihovega glasovanja ne upošteva. Mick Foley, zvezda prirejenih borb, poimenovanih wrestling, je bil nesporni zmagovalec prvega spletnega glasovanja leta 1998, a se je Time odločil za tedanjega ameriškega predsednika Clintona in Kena Starra, ki je odprl vrata za njegov odpoklic. Tudi leta 2006 sta bila na vrhu anket Timovih bralcev predsednika Venezuele in Irana, Hugo Chavez in Mahmud Ahmadinedžad, a ju je uredništvo ignoriralo in za osebnost leta razglasilo »vas« (You), ki anonimno prispevate k polnjenju spletnega omrežja.
