Včerajšnja Dnevnikova intervjuvanka, odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, medijem očita samocenzuro, češ da nismo poročali, da so kmetje na območjih, ki jih množično prečkajo migranti, dobili navodila, naj njiv in travnikov nekaj časa ne uporabljajo za pridelavo hrane, ker so onesnaženi s človeškimi iztrebki. Posavski kmetje o teh navodilih ne vedo ničesar, zato smo informacije preverili pri uradnih institucijah.
Na njivah in vrtovih tveganje večje
Kmetijski inštitut Slovenije in veterinarska fakulteta sta pripravila priporočila za ukrepe na kmetijskih površinah znotraj migrantskega koridorja za območje občine Brežice. Njuni strokovnjaki so opozorili, da množična migracija beguncev skozi Slovenijo pomeni potencialno tveganje okužbe z bakterijami, virusi in paraziti, nevarnimi tako za ljudi kot živali. Teren so si ogledali konec oktobra in ocenili, da lahko večje tveganje predstavljajo njivske površine s kapusnicami, korenovkami ali morebitno drugo zelenjavo ter ajdo, če bi bili posevki na njih onesnaženi s človeškimi iztrebki in če bi ljudje uživali svežo zelenjavo z njih ali če pridelkov ne bi pravilno predelali. Strokovnjaki omenjenih institucij so zato zapisali, da v potencialnem območju tveganja prenosa kužnih bolezni in parazitarnih agensov (50 metrov na vsako stran od glavne poti gibanja beguncev in sto metrov v krogu okoli begunskih centrov) odsvetujejo uporabo pridelkov in posevkov za hrano ali krmo.
Večje tveganje po mnenju strokovnjakov veterinarske fakultete in kmetijskega inštituta lahko pomeni tudi sveža ali pomanjkljivo obdelana zelenjava z vrtov ob migrantskih koridorjih, če so bili ti posevki onesnaženi s človeškimi iztrebki. Svetovali so mikrobiološko analizo teh posevkov, če analize ni oziroma če so njeni rezultati neustrezni, so priporočali, naj ljudje teh posevkov ne uporabljajo za hrano ali krmo, ampak naj jih uničijo in kompostirajo. Tudi nasipi, po katerih je potekal množičen prehod migrantov, po oceni strokovnjakov predstavljajo večje tveganje, zato so sprehajanje psov na območjih tveganja odsvetovali. Občinski upravi Brežice so predlagali, naj delovna skupina spomladi znova pregleda teren, priporočajo tudi izvedbo študije o kemijskem in mikrobiološkem stanju tal na širšem območju migrantskega koridornega pasu in dveletno spremljanje morebitne prisotnost tujerodnih organizmov na tem območju.
Priporočila, ki nič ne stanejo
Tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v začetku novembra izdala priporočila (ta nikogar nič ne stanejo) za imetnike živali na območjih, kjer so se zadrževali migranti. To pa je za zdaj vse. Priporočila rejcem razdeljujejo veterinarji, ki na kmetijah opravljajo veterinarske preglede, opozarjajo pa jih, da so lahko živali izpostavljene povzročiteljem bolezni, ki bi se lahko z ljudi prenesle na živali, zlasti na tiste na pašnikih in na tiste, ki se hranijo s krmo s travnikov in polj. Imetnikom živali je zato uprava med drugim priporočila, naj imajo na vhodih v hleve nameščene razkuževalnike, naj svojim živalim redno dajejo sredstva za zatiranje zajedavcev, pse, mačke in perutnino naj skušajo zadrževati na domačih dvoriščih, na pašnikih, kjer so se zadrževali migranti, pa naj začasno ne pasejo živine.
Priporočila prebivalcem, kako naj pobirajo odpadke, ki ostanejo za migranti, je kmalu po začetku največjega migrantskega vala objavil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ljudem svetuje, naj bodo pri tem obuti v škornje, roke naj si zavarujejo z debelejšimi gospodinjskimi rokavicami, odpadke pobirajo z orodjem (grabljami, lopatami, kleščami, prijemalkami), jih v polivinilnih vrečah odlagajo med komunalne odpadke, človeške iztrebke pa prelijejo s sredstvom za razkuževanje, denimo z gašenim apnom.
Odločb (še) ni
Toda posavski kmetje uradnih navodil oziroma inšpekcijske odločbe za morebitno ukrepanje niso dobili. Milena Rožman, vodja brežiške svetovalne službe, pravi, da kmetom ni nihče naložil nobene obveznosti, saj bi svetovalci vedeli za to, v tem primeru bi tudi moralo biti znano, kdo bo poravnal stroške izvajanja ukrepov.
Natančnih informacij nima niti brežiški župan Ivan Molan. Pravi, da so se pogovarjali, da bo treba na nekaterih območjih kmetijske površine vsaj dve leti razkuževati, o tem, ali so inšpektorji kmetom izdali odločbe v zvezi s tem, pa včeraj še ni bil seznanjen.
