Čeprav uradne odločitve, da bo najstarejša žičnica v Sloveniji na Španovem vrhu nad Jesenicami za vselej obmirovala, še ni, so krajani Planine pod Golico pripravljeni tudi na ta scenarij. »Ni nam vseeno, a številke kažejo svoje in tudi nam je jasno, da tako ne more iti naprej,« je po srečanju s predstavniki jeseniške občine in Zavoda za turizem Jesenice dejala predsednica krajevne skupnosti Planina pod Golico Nevenka Klinar. Že več kot desetletje je lastnica žičnice jeseniška občina, upravlja pa jo Zavod za šport Jesenice, ki za to vsako leto nameni več kot 60.000 evrov iz občinskega proračuna.
Zaradi zelenih zim je smučišče v zadnjih desetih letih delovalo skupaj le še 240 dni, pravi direktor Zavoda za šport Jesenice Zoran Kramar, kar je za vzdržno delovanje premalo. »Vsi smo se na Španovem vrhu učili smučati,« je razumevanje za prizadetost krajanov ob slabih novicah poudarila direktorica jeseniške občinske uprave Valentina Gorišek. Da bo, kot kaže, sedežnica za vselej obmirovala, gre razbrati iz občinskih proračunov, ki smučišču letos in prihodnje leto ne namenjata niti evra. To pomeni, da žičnice ne bi zagnali niti v letošnji zimski sezoni, četudi bi bilo snega za to dovolj. »To lahko v drugem branju obravnave občinskega proračuna spremeni le še kakšen amandma, ki bi smučišču zagotovil potrebna sredstva,« pravi Goriškova. Dokončno pa naj bi usodo žičnice na občini določili v okviru občinskega razvojnega programa, ki ga bodo predvidoma obravnavali januarja.
Smučišče bi ohranili – tudi brez žičnice
Krajani bi smučišče radi ohranili, tudi če ostanejo brez žičnice. Svetnica krajevne skupnosti Planina pod Golico Alenka Klinar tako meni, da bi ga, če bo zapadlo dovolj snega, lahko delno poteptali in obiskovalcem omogočali vsaj sankanje, turno smučanje, pobočje pa je privlačno tudi za krpljanje in pohodništvo. Celo kakovostne in dolge tekaške proge bi lahko uredili po okoliških gozdnih cestah, ki jih pozimi gozdarji ne uporabljajo, dodaja Kramar.
Odločitev za slovo od žičnice bi občino stala 60.000 evrov, denar pa bi morali zagotoviti v proračunu za leto 2017, pravi Goriškova. Vsaj desetkrat več bi bilo treba odšteti za ureditev delnega zasneževanja smučišča, če bi žičnico ohranili, postaviti pa bi morali še krajšo vlečnico. Vsaj milijon in pol pa bi stalo urejanje zasneževanja celotnega smučišča, vendar pa takšnega posega v okolje, ki sodi v območje Nature 2000, zagotovo pristojne službe ne bi dovolile, pravi Kramar. Vse to pa so za zdaj računi brez krčmarja, saj občina denarja že za sprotno delovanje žičnice nima, soinvestitorja pa ji v desetih letih tudi ni uspelo najti.
Kaj bi sploh lahko na Španovem vrhu počeli poleti?
Če bi vendarle našli pot, ki bi omogočala ohranjanje žičnice, bi jo morali posodobiti. Enosedežnica, stara več kot 50 let, ni primerna za otroke in za družine, 1600 metrov dolg vzpon z njo pa trenutno traja kar 12 minut, kar je za današnje razmere kljub častitljivi starosti naprave, ki ima vsa potrebna dovoljenja za obratovanje, preveč. Ob takšni odločitvi pa bi morali zagotoviti tudi poletno delovanje sedežnice, kar pa ni tako enostavno, priznavajo krajani Planine pod Golico. Lastniki zemljišč večjih posegov, ki bi bili potrebni za ureditev kolesarskega parka ali proge za poletno sankanje, zagotovo ne bi pustili, saj poleti zemljišča sami uporabljajo. Pa tudi navala obiskovalcev ob ponudbi, ki je uveljavljena že v bližnji Kranjski Gori, ni pričakovati.
