Enajst mesecev je mariborski kino Udarnik izvajal svoj kulturni program in čakal 25.000 evrov, ki so si jih obetali na podlagi dvoletne sofinancerske pogodbe z Mestno občino Maribor. Zdaj so iz občinskega vrha prejeli odločbo, da ne bodo prejeli niti centa. V ozadju tega ukrepa igra nezanemarljivo vlogo ambicija posameznih uradnikov, ki si želijo ustanovitve občinskega art kino zavoda.
Projekcije onemogoča nedigitalizirana dvorana
Sodobni mestni kino je že nekaj časa neizpolnjeno prizadevanje ljubiteljev filma v Mariboru. Kakovostno »art« filmsko produkcijo in kinotečni program je do konca lanskega leta ponujal kino Udarnik, zdaj pa ne več, ker Slovenska kinoteka ne more in ne sme več posojati filmov na 35-milimetrskem traku. Digitalizacija dvorane, ki je v lasti državne Družbe za svetovanje in upravljane (DSU) in jo ima v najemu zasebni zavod Udarnik, ki deluje v javnem interesu, bi stala od 75.000 do 120.000 evrov. Udarnik bi lahko za to naložbo pridobil državno sofinanciranje, vendar na mariborski občini doslej niso bili pripravljeni vložiti denarja v ta projekt.
Srđan Trifunović, direktor zavoda Udarnik, ki je v nekdaj zapuščeni kino na Grajskem trgu uspel vdahniti nov utrip, je v ponedeljek prejel odločbo Mestne občine Maribor. V njej mu Andrej Fištravec sporoča, da občina ne bo financirala Udarnikove nekomercialne filmske dejavnosti. Župan je sledil predlogu občinske strokovne komisije, ki je presodila, da Udarnik v letu 2014 ni izpolnil zastavljenih programskih ciljev in obvez. Komisija med drugim očita Udarniku, da so prepozno poslali poročilo in da niso sposobni izvajati projekta mestnega kina. Očita še, da niso pokazali interesa, da bi digitalizirali dvorano in se niso prijavili na tozadevni razpis ministrstva za kulturo.
V Udarniku so nad argumenti zgroženi. »Če bi komisija prebrala besedilo razpisa, ki je bil objavljen 14. marca lani, bi ugotovila, da se nismo mogli prijaviti, ker bi morali priložiti dokazilo, da je občina pripravljena sofinancirati naložbo,« odgovarja Trifunović. »Te namere pa občina ni nikoli dokazala, čeprav v lokalnem kulturnem programu piše, da bi se morala digitalizacija Udarnika zgoditi prihodnje leto.«
Za komisijo je bila sporna tudi finančna nedisciplina zavoda Udarnik. Za Trifunovića je taka kritika škandalozna. »Neplačani računi so v veliki meri posledica slabe kulturne politike mesta, ki prepozno objavi razpise in sredstva izplačuje z več kot polletno zamudo,« odgovarja. Lani so prvo plačilo prejeli šele julija, kar je privedlo do začaranega kroga. »Na to smo mestno občino večkrat opozorili. O nevzdržni kulturni politiki mesta priča tudi dejstvo, da smo bili o nefinanciranju programa za leto 2015 obveščeni decembra.«
Postal del nacionalnega filmskovzgojnega programa
Komisija je tudi kritično izpostavila, da bi moral Udarnik aktivneje sodelovati s šolami v okviru filmskega izobraževanja. Tudi ta očitek je presenetljiv glede na razpoložljive statistike, po katerih so v letu 2014 v Udarnik privabili skoraj 2500 otrok, mladih, učiteljev in pedagogov. Zavod Udarnik se je poleg tega vključil še v nacionalni filmskovzgojni program, ki ga izvaja mreža ArtKino Slovenije in na podlagi katerega so v kino privabili še dodatnih 190 otrok. V teh številkah pa niti niso zajete tiste aktivnosti, kjer Udarnik ne nastopa kot organizator, ampak v vlogi partnerja oziroma koproducenta. Eden takih primerov je bil festival Mali slon.
Razumljivejši postane kontekst načrtnega ugašanja kinematografske dejavnosti v Udarniku, če se vpogleda v neuradno občinsko gradivo nastajajoče trajnostne urbane strategije mesta. V njem se namreč pojavlja naložba v art kino Maribor. Pobudnik projekta je občinski uslužbenec na uradu za kulturo in mladino ter režiser Bojan Labovič, ki je že pred leti predstavil idejo o ustanovitvi občinskega zavoda, ki bi v mestni kino preuredilo nekdanje lutkovno gledališče na Rotovškem trgu. Ocenjena vrednost naložbe: 1,41 milijona evrov.
