Celje je nasploh mesto, kjer se o erotiki veliko govori pa tudi dogaja. Iz Celja je doma ena najuspešnejših slovenskih pornoigralk Iva Hočevar, na celjskem gradu je bil incognito posnet eden prvih slovenskih pornofilmov in edini, zaradi katerega so se zgražali muzealci, kulturni delavci, podžupan za družbene dejavnosti in direktor Pokrajinskega muzeja, v Celju pa so prav na prvem erotičnem sejmu leta 2008 podeli tudi prvi kipec zlati stojan, slovensko različico filmskih oskarjev za izjemne dosežke v domači industriji za odrasle. Dobil ga je prav Celjan Peter Planinšek, ki je posnel za nekatere meščane povsem sporen film Seks nad mestom, del kadra, kjer golote sicer ni bilo, pa na vsesplošno zgražanje celo na nekakšni repliki prestola, ki ga uporabljajo pri obujanju srednjeveških časov tudi v spomin na Veroniko Deseniško, proti kateri je sredi 15. stoletja potekal prvi čarovniški proces na slovenskih tleh.
Veroniko so oprostili, a jo je mož Friderik pozneje vseeno vrgel v grajsko ječo in dal umoriti, Peter Planinšek pa zaradi snemanja razen moralnih pridig ni imel drugih težav, zaradi pomanjkanja slovenskih igralk in posledično tudi propada slovenske pornoprodukcije pa je tudi on pristal le še v zgodovinskih arhivih slovenske erotične filmske produkcije.
Celjski sejem eden od največjih
V Celju se bo sejem erotike zgodil že osmič zapored, na njem pa se zberejo vsi, ki delujejo tako na področju trgovine z erotičnimi vsebinami, erotične filmske produkcije, umetnosti, kulinarike in zabave, kot tudi uporabniki, gledalci in konzumenti vseh dobrin, povezanih z erotiko. In teh ni malo.
Sejem se je razvil v eno največjih tovrstnih erotično obarvanih prireditev v Evropi. Od celjskega sejma, ki že od leta 2008 poteka v smislu promoviranja svobodomiselnosti in razbijanja tabujev, je v Evropi po številu obiskovalcev večji le še največji sejem erotike na svetu – berlinski Venus, kjer se v dvoranah na 20.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora v štirih dneh sprehodi več kot 30.000 ljubiteljev erotike. V Celju se v nasprotju z Berlinom v eni dvorani v treh dneh že osem let zapored sprehodi 10.000 ljudi, kar je res svojevrsten fenomen. Fenomen je tudi to, da je število obiskovalcev sejma erotike v Celju po številu obiskovalcev povsem primerljivo z obiskom najbolj tradicionalnih sejemskih prireditev, kot so sejem Flora, Altermed, Poroka in Api. Po lanskih statistikah je približno tretjina obiskovalcev sejma stara od 41 do 50 let, enak delež predstavlja tudi starostno skupino od 31 do 40 let, skoraj 40 odstotkov obiskovalcev je navedlo, da ima višjo in visoko izobrazbo, sledili so obiskovalci s srednješolsko izobrazbo (32 odstotkov), na sejmu pa so zaznali tudi nekoliko več moških (58 odstotkov) kot žensk.
Slovenija – dežela srečnega konca
Eden od razlogov, da je celjski sejem izjemno dobro obiskan, je tudi v tem, da je tovrstna sejemska ponudba precej upadla. Sejma ni več v Zagrebu in Beogradu, niti drugod v nekdanji Jugoslaviji, v Avstriji, Nemčiji in drugih, erotiki in njenim derivatom bolj naklonjenih državah, ki imajo tudi precej daljšo tradicijo tovrstnih umetniško-kramarsko-zabavljaških prireditev, pa obstaja prepoved bolj eksplicitnih odrskih nastopov, kar pomeni, da umetniške točke z naslovom Happy ending, ki jo bosta v Celju večkrat uprizorila Lola Taylor in George, ter vrhuncev v obliki »srečnega konca« na tujih odrih ni mogoče videti.
To je po besedah Nataše Vodušek Fras iz organizacijske ekipe Celjskega sejma tudi dodatni magnet za razstavljavce erotičnih vsebin, ki v Celje radi pridejo. Na berlinskem Venusu so po nekaj letih prepovedi odrskih nastopov letos spet dovolili goloto na odru, odrske uprizoritve s »srečnim koncem« pa so še vedno namenjene le za izbrance, ki morajo tovrstne seanse plačevati posebej, v ZDA, kjer se v pornografski industriji obračajo milijarde in kjer je tovrstnih prireditev ogromno, pa velja celo prepoved zgoraj brez, tako da je Slovenija glede svobodomiselnosti na tem področju precej v trendu. Čeprav je na celjskem odru tudi precej detajlne erotične telovadbe, organizatorji v vseh teh letih niso dobili praktično nobene pripombe prebivalstva in okoličanov. Edini preblisk je bil pred leti pismo meščanke, da ima neka erotična igračka podobno ime kot otroška igrača in da se ji to zdi nesprejemljivo.
Slovenke izginile iz pornoprodukcije
Ni pa v trendu nastopanje pred kamerami v erotični in pornografski filmski kategoriji. Že lani na erotičnem sejmu niso podelili nagrade za posebne dosežke na področju industrije za odrasle, preprosto zato, ker ni bilo nobene Slovenke ali Slovenca, ki bi ga lahko okitili s kipcem zlati K, ki je reinkarnirana različica zlatega stojana, s katerim se je do leta 2013, ko je prvi zlati K v roke dobila slovenska igralka Samanta Gradišnik alias Santana Blue, okitila še peterica, ki je bila po mnenju žirije zaslužna za nadpovprečne domače dosežke na področju zabavne industrije za odrasle – režiser in producent Peter Planinšek, igralka Lili Murati alias La Toya Lopez, fotograf Gregor Hvastja, za katerega so v obrazložitvi zapisali, da na Slovenskem ni fotografa, ki bi bil sposoben tako hitro prepričati žensko, da se razgali pred kamero, pisateljica Marjanca Scheicher in slovenska FKK-savna Andiamo, ki je locirana v Avstriji.
Tudi letos tovrstne nagrade ne bo, prav tako med nastopajočimi ne bo nobenih predstavnikov slovenske grude. Organizatorji namreč niso zmogli najti niti ene Slovenke, ki bi bila pripravljena priti razkazat vsaj delček svojega filmskega ali odrskega repertoarja tudi v živo na celjski sejem. Čeprav so igralke, ki so nekoč bogatile odjavne špice v ogromnem številu pornografskih filmov, rade nastopale tudi v slovenskih resničnostnih šovih. La Toya Lopez, ki je svojo kariero končala podobno kot vsa slovenska pornografska produkcija – v stečaju – je nastopala v Kmetiji slavnih, Iva Hočevar je iskala ljubezen v šovu Ljubezni na deželi, iz Kmetije pa se je v svet erotičnega biznisa podal tudi Miha Mlinšek, ki je nastopil v prvem slovenskem visokoproračunskem filmu za odrasle Hiša nasprot' sonca, ki ga je režiral Max Modic.
Modic, ki je oral ledino tako nizkoproračunskih filmov kot tistih z več denarja in igralkami bogatega mednarodnega ugleda in je tudi eden od idejnih očetov celjskega sejma – letos le še v vlogi svetovalca – pravi, da je razlog, zakaj Slovenke ne nastopajo več v igranih filmih za odrasle, preprost. »Cene za kastinge in posamezna snemanja so se zmanjšale za polovico in se ne splača več snemati, če tega ne misliš početi resno. Poleg tega nimaš v Sloveniji zaradi tega razen težav in posmeha nič. Tiste, ki to še počnejo, so redke, in nihče ne ve, da so iz Slovenije.«
