Miran Kolbl kot koncertni mojster in prva violina med člani orkestra Slovenske filharmonije (SF) uživa najvišjo avtoriteto. Tudi zato njegov odstop iz sveta zavoda odpira več problemov. Prvi je ta, da člani orkestra dejansko nimajo vpliva na stvari, ki jih zadevajo, denimo na izbiro umetniških vodij in programa, na napredovanja ali glede komorne igre zunaj delovnega časa, ki hkrati bogati orkester.

Vprašanje avtonomije

Člani orkestra torej nimajo programske avtonomije, kot jo ima recimo Univerza v Ljubljani, kjer sami izberejo svojega rektorja, ali v UKC Ljubljana, kjer poznajo kombiniran sistem – glavnega zdravnika izberejo zdravniki, menedžerja pa politika. V SF je poslovnega direktorja Damjana Damjanoviča, četudi je nekoč igral trobento v opernem orkestru, nastavila politika, akti SF pa mu omogočajo umetniško vodenje, kar pomeni, da sam nastavlja tudi umetniške vodje. S tem člani orkestra nimajo vzvodov soodločanja. In tako so recimo za prihod svojega zadnjega šefa dirigenta Uroša Lajovica izvedeli neformalno od kolegov iz orkestra ljubljanske Opere in iz medijev. To se berlinskim ali dunajskim filharmonikom seveda ne bi moglo zgoditi. Brez njihovega privoljenja ni šefa dirigenta.

Predstavnika v svetu zavoda SF so si orkestraši priborili šele pred štirimi leti, in to šele po pozivu ustavnega sodišča, ki je zahtevalo spremembo ZUJIK. Direktor sicer nima neposrednega vpliva na sestav sveta (štiri člane predlaga ministrstvo in enega orkester), bojijo pa se, da bo na izpraznjeno mesto na hitro spravil koga, ki bo bolj po volji njemu kot orkestru. Sploh ker med orkestraši menda ni kandidata za novega člana sveta.

Po Miranu Kolblu... kdo?

Drugi problem se je odprl s samim Kolblovim odstopom, saj je se izkazalo, da uradno sploh ne more odstopiti. Edino za predstavnika delavcev ministrstvo ni predvidelo, da lahko odstopi na lastno željo, medtem ko drugi člani sveta lahko. Predstavnik delavcev je lahko zgolj odpoklican, in to iz dveh razlogov: če preneha službeno razmerje ali če zanemarja predstavniške dolžnosti. Da so zadostili formalnopravnim zahtevam, je v petek orkester moral izpeljati glasovanje, prek katerega so Kolbla odpoklicali oni, to pa je med njimi povzročilo precejšnje nelagodje, ker tega niso želeli.

Tretji problem načenja razloge, zakaj je do Kolblovega odstopa sploh prišlo. Povedal nam je, da odstopa iz zdravstvenih razlogov, hkrati pa je dodal: »Prepričan sem, da bo imel moj naslednik več možnosti za kakovostno zastopanje interesov orkestra.« Orkestraši, s katerimi smo se pogovarjali, so bili bolj neposredni: umika se, ker so njegove predloge in pripombe, ki jih je prinašal iz orkestra, v vodstvu hiše ignorirali. Če sta svet in strokovni svet tista nadzorna organa, ki bi morala imeti bistven vpliv na delovanje in poslovanje nekega javnega zavoda, potem se v tej zgodbi zdita kot slepi črevesi, ki ju lahko tudi ne bi bilo.

Problem vodenja

Slovenska filharmonija pobere okoli 6,5 milijona davkoplačevalskega denarja na leto, hkrati ima zavod status nacionalnega kulturnega pomena, »vodi pa nas človek, ki ne razume kulturnega marketinga«, pravi eden od orkestrašev. K temu sklepu ga napeljuje tudi zadnja »strategija SF« za leto 2016, ki jo je spisal direktor. Orkestraši so jo dobili po elektronski pošti, že prej pa je do njih prišla nelektorirana verzija in požela posmeh zaradi okorne slovnice, hkrati pa se je med njimi pojavila skrb zaradi številnih nejasnosti. Denimo: o tem, kako bo SF zajezila velik upad števila abonentov (letos kar 300 manj) in povečala obisk koncertov, ne izvemo ničesar. Delegacija iz orkestra je že pred časom na ministrstvu za kulturo tarnala, da poslovodstvo zavoda ne deluje, kot bi moralo, in da se projektov ne evalvira v pravem pomenu besede.

Obe verziji strategije, ki sta zakrožili med orkestraši, sta prišli tudi na mizo članov sveta in strokovnega sveta SF ter posledično na ministrstvo za kulturo. Eden od članov strokovnega sveta je po tem incidentu menda že pozval ministrstvo, da razreši direktorja, preprosto tudi zato, »ker se strategije tako ne napiše«.

Obrnili smo se na pristojno generalno direktorico direktorata za ustvarjalnost Biserko Močnik, iz službe za stike z javnostjo pa so nam odgovorili, da z vzroki Kolblovega odstopa niso seznanjeni ter da je svet javnega zavoda tisti, ki nadzira zakonitost dela in poslovanja.