Medvedi v Posočju naredijo za približno deset tisoč evrov škode na leto. Vseh letošnjih številk še nimajo zbranih, zagotovo pa bodo nižje od povprečja. Rekordno ostaja leto 1998, ko so kosmatinci naredili za 80.000 evrov škode.
Že skoraj tri leta se medved zadržuje tako rekoč pred vrati Nove Gorice, na območju občine Kanal ob Soči. Giblje se na velikem območju med Kanalskim Vrhom in Dolino ter zaselkom Vogrinki. Med svojimi pohodi vsakič prečka tudi reko Sočo.
Miroljubni kanalski medved
»Star je okoli pet let, težak od 130 do 150 kilogramov, ne vemo pa še, ali gre za samca ali samico,« pravi Milivoj Mihelj, član lovske družine Kanal in lovski čuvaj. »Če je samec, bo verjetno odšel, če pa je samica, lahko z mladičem ostane dalj časa. Večje škode zaradi medveda še ni bilo. Doslej se je spravil le na dva čebelja panja in se lotil krmišča s koruzo.«
Mihelj dodaja, da so medveda najprej opazili na Kanalskem Vrhu, drvarji pa so ga videli v zaselku Bizjaki. »Tudi sam sem ga videl. Po tistem, ko je poškodoval krmilnico za divje prašiče, smo tam nastavili kamero in uspelo nam ga je fotografirati. Tako smo se lahko prepričali, da gre res za medveda. Njegove iztrebke smo poslali na analizo, da bodo ugotovili, ali gre za samca ali samico. Tudi njegovega odstrela ne zahtevamo, saj ne gre za nevarno žival. Prehranjuje se predvsem s koruzo, dovolj ima letos tudi kostanja in žira. Zaradi tople jeseni še ne spi.«
Nevarnost prihaja s šakali
Medvede so na Kanalskem Vrhu opazili že pred desetimi leti, vendar je takrat šlo za prehodne živali. Bolj kot prisotnost medveda pa lovce skrbi vse večje število šakalov. Če se bodo razmnožili, bosta najbolj na udaru srnjad in mala divjad. Doslej so našli eno raztrgano ovco, za katero pa ne vedo, ali so jo pokončali šakali ali potepuški psi. V lovski družini Kanal zdaj čakajo na rezultate preiskave. Tudi volkov, ki so se v Trnovskem gozdu precej razmnožili, na območju kanalske lovske družine še niso opazili. Podobno kot ne risa. Stalno pa je prisotna divja mačka. V prihodnje naj bi v lovišče, ki se razprostira na 5900 hektarih, ponovno naselili gozdnega jereba in katorno (divja kokoš). Mihelj ob tem opozarja na vse več jelenjadi, ki za zdaj še ne povzroča veliko škode, se pa zadržuje vse bolj v bližini hiš ob opuščenih kmetijah, kjer objeda sadno drevje. Lovska družina tudi nima posebnih težav z divjimi prašiči.
Prav divji prašiči pa skoraj povsod na Primorskem postajajo vse večja nadloga. Prihajajo celo v obljudene kraje. Opazili so jih na Kostanjevici nad Novo Gorico, pa v parku Panovec v Novi Gorici in v kraških vaseh, od časa do časa pa prikorakajo celo do Trsta in Gorice.
