Program je namenjen je vsem, ki se pri svojem delu ali ljubiteljsko srečujejo s kulturno dediščino (projektantom, načrtovalcem, konservatorjem, restavratorjem, izvajalcem, dijakom, študentom, učiteljem) ter lastnikom objektov, ki so ključni pri njihovi ohranitvi in prenovi.
Delavnice in praktični del na terenu
Šola prenove je organizirana v obliki delavnic, kjer udeležence z informiranjem, osveščanjem in usposabljanjem usmerjajo k pravilnemu odločanju o posegih na stavbah grajene dediščine. Delavnice so sestavljene iz uvodnih teoretičnih vsebin, ki bodo potekale na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in Restavratorskem centru ZVKDS, ter iz praktičnega dela, ki bo organiziran na izbranih lokacijah in objektih kulturne dediščine. Program obsega skupaj od 40 do 50 pedagoških ur teoretičnih znanj in praktičnega dela, predavatelji pa so uveljavljeni strokovnjaki s področja varstva in prenove kulturne dediščine. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi, ki ga lahko uveljavijo pri potrjevanju nacionalne poklicne kvalifikacije za naziv restavratorski sodelavec.
Prenos znanja na mlajšo generacijo
Cilj Šole prenove je širiti zavedanje o pomenu ohranjanja kulturne dediščine za prihodnji razvoj in spoznanja, da narod brez zgodovinskega spomina in brez grajenega zapisa preteklosti tudi nima prihodnosti. Stara znanja in spretnosti, ki so nujna za kakovostno prenovo kulturnih objektov, se danes izgubljajo in odhajajo skupaj s starimi mojstri. Na delavnicah se bodo udeleženci seznanili s starimi materiali, orodji in postopki ter pod mentorskim vodstvom izkušenih strokovnjakov izvajali dela in postopke obnove. Pobudniki programa želijo, da obnovitvena dela na objektih kulturne dediščine izvajajo usposobljeni mojstri, obrtniki, ki bodo nadaljevali prenos znanj in potrebnih spretnosti na mlajše.
Prihodnost v prenovi objektov
Prenova bo v prihodnje imela prednost pred novogradnjo, kajti obdobje nekontrolirane gradbene ekspanzije je za nekaj časa končano. V Nemčiji prenova že predstavlja več kot 75 odstotkov dejavnosti gradbene operative. Zato bodo v prihodnje poklici, znanja in spretnosti, ki so povezani s prenovo, iskani in dragoceni ter predstavljajo veliko priložnost na trgu delovne sile. Dela na prenovi naj bi izvajali mojstri in obrtniki in ne le univerzitetno izobraženi restavratorji, kot se to dogaja danes.
Januarja druga delavnica v Ljubljani
Na kašči na Stari Vrhniki v vrhniški občini je v okviru Šole prenove oktobra potekala prva delavnica z naslovom Sanacija apnenega ometa, posvečena ohranjanju apnenih fasad. Udeleženci so se pod vodstvom konservatorjev – restavratorjev spoznali z apnom kot starodavnim gradivom, ki prevladuje na vsej grajeni dediščini. Za uspešno ohranjanje dediščine ne le v likovnem, temveč tudi tehnološkem pogledu, je treba poznati to gradivo, njegovo rabo in načine ohranjanja. Naslednja delavnica z naslovom Kdo dela na kulturni dediščini? bo potekala 27. januarja v prostorih ZVKDS, Restavratorskega centra, Poljanska 40 v Ljubljani.
