Približno 2000 let star deblak, ki so ga letos poleti arheologi potapljači pomagali dvigniti z dna Ljubljanice, je že nekaj mesecev v oskrbi restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na Poljanski cesti, kjer ga konservatorji z največjo pazljivostjo pripravljajo na predajo občini Vrhnika. Ta bo deblak v posebni komori razstavila v svojem Doživljajskem razstavišču Ljubljanica. Kot je povedala vodja konservatorskega posega na deblaku doc. dr. Katja Kavkler, gre za dolgotrajen in zahteven postopek, saj če bi les zgolj posušili, bi se ta skrčil, razpokal in deblak bi izgubil svojo prvotno obliko.
Ljubljanica ga jevarovala dve tisočletji
»V razgrajenih območjih mokrega lesa je voda, ki trenutno ohranja obliko deblaka,« je povedala Kavklerjeva in pojasnila, da se je ta rimski čoln po skoraj dveh tisočletjih ohranil, ker je počival na dnu rečne struge Ljubljanice, kjer ga je pokrivala še plast usedlin, zaradi česar so mikroorganizmi težje prišli do lesa in ta je počasneje razpadal.
Vseeno pa se je les po tolikšnem času močno razgradil, zato so konservatorji s posebno epoksi smolo za vsak kos deblaka izdelali prilegajoče se kalupe, ki dele varujejo pred poškodbami in ohranjajo njihove oblike, je Kavklerjeva pojasnila, kaj so bele plasti, ki oklepajo posamezne kose deblaka.
Čakata ga še predvidoma slabi dve leti obdelave. Medtem ko so umazanijo in tudi različne organizme z lesa že odstranili s pomočjo krtač, zobnih ščetk, igel in skalpelov, bo zdaj na vrsti približno eno leto čiščenja v demineralizirani vodi. V tej fazi bodo iz lesa odstranili kisline in soli.
Sušili bodo počasi in pazljivo
Za tem postopkom bo prišlo na vrsto utrjevanje lesa z melaminsko smolo, ki bi se lahko prehitro strdila, če bi bil v lesu prenizek pH zaradi kislin, posledično pa bi se povečala verjetnost poškodb. Kavklerjeva je dejala, da bodo les v melaminski smoli namakali približno pol leta, nato pa bo na vrsti sušenje, ki bo prav tako terjalo nekaj mesecev. »Koliko točno, je težko napovedati, ker mora sušenje potekati zelo počasi in nadzorovano. Gre za prvi tovrstni postopek v Sloveniji. Ocenjujemo, da bo stal do 100.000 evrov,« je omenila Kavklerjeva.
Tik pred predstavitvijo deblaka javnosti pa bo pred konservatorji še ena zanimiva naloga, in sicer sestavljanje kosov deblaka v celoto. Pri tem si bodo pomagali tudi s tridimenzionalnim skeniranjem. Ko bodo vsi kosi natančno posneti, bodo konservatorji deblak najprej poskusno sestavljali virtualno.
Doživljajsko središče še ta mesec na tehnični pregled
Ko bodo strokovnjaki opravili z deblakom, ga bodo predali občini Vrhnika, ki je zanj že skoraj pripravila novi dom. Vodja projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica in vrhniški podžupan Janko Skodlar je razkril, da bo upravna enota še ta mesec opravila tehnični pregled objekta, prihodnje leto bo doživljajsko središče odprlo svoja vrata prvim obiskovalcem. »Na deblak smo dobili neverjeten odziv javnosti, celo več kot na krovni projekt doživljajsko središče,« je dodal Skodlar.
Čeprav bodo obiskovalci vrhniškega doživljajskega razstavišča morali še nekaj časa počakati na približno 15 metrov dolgi deblak, Skodlar obljublja, da tudi brez deblaka ne bo dolgčas.
Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki je umeščeno v nekdanjo šivalnico Industrije usnja Vrhnika, je vredno nekaj več kot 1,3 milijona evrov, pri čemer bo 840.000 evrov prispeval finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Preostanek potrebnih sredstev je zagotovila občina Vrhnika, pet odstotkov pa bosta prispevala Biotehniška fakulteta in ljubljanski Mestni muzej, ki sodelujeta pri projektu. Skodlar upa, da EGP kot zaključek tega projekta ne bo štel trenutka, ko bo v razstavišče prispel deblak. Ne želijo namreč, da bi zaradi tega ostali brez evropskih sredstev, saj bi jih v tem primeru morala nadomestiti občina.
