Višino nadomestil za odsotnost z dela določajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerih polno nadomestilo prejme samo tisti zaposleni, ki je zadržan zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali darovanja krvi. Če zaposlenega ni v službo zaradi presaditve živega tkiva ali organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi (na primer slabosti in vrtoglavice) ali izolacije, mu pripada samo 90-odstotno nadomestilo. Pravici do nadomestila plače zaradi presaditve živega tkiva in darovanja krvi sta namreč urejeni ločeno, prva v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, druga pa v zakonu o delovnih razmerjih, pojasnjuje Peter Rutar z zdravstvene zavarovalnice. Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) je po njegovih besedah posegel le v določbe prvega zakona, določbe zakona o delovnih razmerjih o krvodajalstvu pa so ostale nespremenjene.
Vodja registra Slovenija Donor Blanka Vidan Jeras opozarja, da se zaradi takšne diskriminacije srečujejo z odpovedmi že dogovorjenih postopkov darovanja krvotvornih matičnih celic. »Prva darovalka, ki je lani ugotovila, kakšno nadomestilo ji pripada, je želela odpovedati poseg. A bila je edina ustrezna darovalka na svetu. Ker smo želeli rešiti življenje, naj je uspelo zanjo zagotoviti sredstva iz registra – kar nikakor ne more biti sistemska rešitev.« Takoj za tem so na ministrstvo poslali protestno pismo z zahtevo po ureditvi te neenake obravnave darovalcev, a so dobili le suhoparen odgovor, da tako pač veleva zakonodaja.
Država gradi in podira hkrati
Zakaj se je to zgodilo, v zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM) ne vedo. Brez pojasnil o razlogih smo ostali tudi pri ministrstvu, kjer so nas sprva preusmerili na Slovenia Transplant, nato pa na zdravstveno zavarovalnico, kjer nam diskriminatorske obravnave v zakonodaji prav tako niso pojasnili. »Nikoli nas nihče ni vprašal, za kakšen postopek gre in kakšno naj bo nadomestilo,« opozarja Jerasova, ki je prepričana, da gre za še eno neživljenjsko birokratsko odločitev. »Država po eni strani vsako leto vlaga v rast in razvoj registra, po drugi pa varčuje z zniževanjem nadomestila. To je povsem nesmiselno!« Razsežnost nesmisla poudarja dejstvo, da je bilo darovalcev krvotvornih matičnih celic v Sloveniji letos sedem. Sogovornica ocenjuje, da bi stroški polnega nadomestila za vse skupaj znašali okoli štiristo evrov, kar je v primerjavi s stroški zdravljenja bolnika z levkemijo povsem zanemarljiva vsota. Po drugi strani darovalci, ki zaradi posega prejemajo nižje nadomestilo, to občutijo kot nepravičnost in kazen za svoje altruistično dejanje. Cvetka Flajs Cotič iz ZTM ocenjuje, da so zaradi pregledov in posega običajno odsotni iz službe pet ali šest dni, v izjemnih primerih do deset.
Zaradi članka še dve odpovedi
Nove težave je nedavno povzročil članek, ki je ponovno opozoril na diskriminatorska izplačila nadomestil. Jerasova pravi, da sta darovanje zaradi njega odpovedala še dva darovalca, ki bi sicer nekomu lahko rešila življenje. »Treba se je zavedati, da darovane krvotvorne matične celice rešujejo življenja bolnikov s krvnim rakom. Težko je izmeriti skrb in strah bolnikov ob čakanju na ustreznega darovalca,« opozarja predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristina Modic, ki se pridružuje pozivom k zvišanju nadomestila na polno osnovo, saj lahko sicer pričakujemo upad takšnih darovalcev. »Potencialni darovalci ravnajo povsem altruistično, postopek pa je po pripovedovanju tistih, ki so ga izkusili, zahtevnejši, predvsem pa dolgotrajnejši od običajnega krvodajalstva, za katero je polno nadomestilo zagotovljeno.«
Ministrica Milojka Kolar Celarc se na pozive še ni odzvala.
