Smučarski čevlji so del smučarske opreme, ki je povprečnemu spremljevalcu tekem svetovnega pokala najmanj opazen. Toda vrhunski alpski smučarji povedo, da je eden najpomembnejših. Še v bližnji preteklosti je večina najboljših alpskih smučarjev nosila čevlje drugega proizvajalca kot smuči. V zadnjih letih se je trend spremenil. Najboljši alpski smučarji in smučarke namreč v veliki večini tekmujejo z isto znamko smučarskih čevljev in smuči. Eden od razlogov se skriva v dejstvu, da so največji proizvajalci pokupili male. Ob tem, ko za veliko denarja kupujejo najboljše alpske smučarje, jim ne pride na misel, da bi ti nosili smučarske čevlje drugega proizvajalca.

Trdota smučarskih čevljev je odvisna od alpske smučarske discipline. Alpski smučarji uporabljajo najtrši, torej najagresivnejši model za slalom. Za veleslalom praviloma uporabljajo malce mehkejše in ožje pancerje od slalomskih. Za hitre discipline imajo na nogi še nekoliko mehkejše in širše čevlje od veleslalomskih, saj se mora stopalo v njih počutiti najudobnejše. Zavoji namreč trajajo dlje, zato čevlji ne smejo biti tako agresivni kot v tehničnih disciplinah.

Čevlji so nepogrešljiv del opreme, ker smučar prek njih dobi neposreden stik s smučko. Obstajata dve teoriji, zakaj so za smučarje pomembni vsaj toliko kot časopisnemu novinarju računalnik. Oba imata nepogrešljiv pripomoček na letalu vedno pri sebi. Če se slučajno izgubi prtljaga, so posledično smučarski čevlji vselej ob športniku. Druga teorija pravi, da so alpske smučarje od nekdanjih časov do danes vzgajali, da naj smučarske čevlje vzamejo na letalo, da imajo v prtljagi več prostora za kakšno drugo nepogrešljivo stvar na terenu. »Vedno me je pri pregledovalnih točkah na letališčih strah, da me ne bodo pustili naprej s smučarskimi čevlji. Če me ne bi, bi jih kar obula ter svojo obutev pustila na pregledni točki,« pravi Ilka Štuhec. »Pancerje raztegujemo, še večkrat pa brusimo. Osnovni model je namreč narejen po kalupih. Ko obuješ čevelj in pritisneš kost ob plastiko, to zelo boli. Zato imamo vsi, ampak res čisto vsi alpski smučarji najmanj na treh mestih obrušen pancer, da ga sploh lahko nosimo,« Mariborčanka pojasnjuje težave vrhunskih alpskih smučarjev.

Za nakup se odloči 98 odstotkov strank

Kakšna znanost je izbrati pravi smučarski čevelj, se je mogoče prepričati v podjetju Koala Tim. Lastnik Lojze Koleša že 15 let razvija tehnologijo, s katero tako rekreativcem kot tekmovalcem omogoča najboljše pogoje. Ustvaril je pravi laboratorij za smučarske čevlje, ki se je lani iz Ivančne Gorice preselil v Višnjo Goro. »Po mojem mnenju so smučarski čevlji najpomembnejši del opreme. Zelo pomembna je trdota pancerjev, ki omogoča boljši stik s smučko. Rekreativni smučar ima lahko najboljše tekmovalne smuči, a če ima premehak ali prenizek čevelj, je stvar podobna, kot bi v dirkalniku sedel na mehkem in udobnem sedežu,« slikovito opisuje Koleša.

Pri izbiri smučarskih čevljev se v Višnji Gori posvetijo vsaki stranki posebej. V dopoldanskem terminu so na dan našega obiska sprejeli sedem strank, popoldan še osem, za vsako stranko pa si v povprečju vzamejo od dve do tri ure časa. Koleša pravi, da se 98 odstotkov strank odloči za nakup, prodajo pa dobrih 1000 parov smučarskih čevljev na leto. Lastnik podjetja Koala Tim trdi, da je njihov osnovni cilj, da se stranke vračajo in so zadovoljne z nakupom. Ponosno pove, da v podjetju razpolagajo z devetimi alpskimi znamkami, tremi turnimi in Alpino, medtem ko imajo primerljiva podjetja v tujini praviloma štiri, največ pet znamk.

Večina odšteje od 300 do 410 evrov

Ko stranka vstopi v laboratorij, ji najprej natančno izdelajo profil stopala. Na podlagi tega praviloma določijo dva proizvajalca, ki najbolj ustrezata stopalnim meram. Sledi poizkušanje različnih modelov, na podlagi katerih si vsak posameznik izbere najudobnejši pancer trdote od 100 do 130 fleksov (merska enota za trdoto plastike). Ko se stranka odloči za model, sledi raztegovanje plastike, da se noga počuti kar se da udobno (tekmovalni modeli se brusijo). Koleša pravi, da posameznemu stopalu ustreza zgolj 15 odstotkov modelov posameznega proizvajalca, zato je možnost, da si bo rekreativni smučar našel ustrezen čevelj v nespecializiranih trgovinah, izjemno majhna. Devetdeset odstotkov strank v višnjegorskem laboratoriju na takšen način opravi nakup, v povprečju vreden od 300 do 410 evrov.

Deset odstotkov strank je še zahtevnejših. Tem na podlagi odtisa stopala v posebni napravi v laboratoriju izdelajo vložek po meri, ki skrbi, da se med smučanjem enakomerno porazdeli teža. Poleg vložka strankam izdelajo še notranji čevelj z modificirano serijsko školjko. Takšno udobje stane od 600 do 650 evrov. Koleša pravi, da so podobne storitve v tujini precej dražje ter stanejo od 750 do 950 evrov, zanje pa se odloči večina rekreativnih smučarjev. Smučarske čevlje naj bi vsak zamenjal po 100 smučarskih dneh ali kot smuči vsakih sedem do osem let.

Kako kakovosten je slovenski laboratorij v Višnji Gori, opisuje Tone Vogrinec. »Superprofesionalno,« pravi Mariborčan, ki je že nekaj let navdušen nad storitvami Koleše in druščine. Pravi, da lahko v zrelih letih na snegu le uživa, če pa se pojavi kakšna sprotna težava, jo z obiskom laboratorija hitro odpravi.

Najboljših 10 alpskih smučarjev minule sezone

in njihovi proizvajalci smučarskih čevljev

FIS

PODATKI

Ženske

Moški

Marcel Hirscher

Atomic

Anna Fenniner

Head

Tina Maze

Lange

Kjetil Jansrud

Head

Alexis Pinturault

Head

Lindsey Vonn

Head

Mikaela Shiffrin

Atomic

Felix Neureuther

Nordica

Nicole Hosp

Fischer

Fritz Dopfer

Nordica

Frida Hansdotter

Rossignol

Hannes Reichelt

Nordica

Kathrin Zettel

Atomic

Dominik Paris

Rossignol

Elizabeth Görgl

Head

Henrik Kristoffersen

Head

Lara Gut

Head

Matthias Mayer

Head

Tina Weirather

Tehnica

Carlo Janka

Rossignol